Na svečnico se v Cerkvi spominjajo svetopisemskega dogodka, ko sta Marija in Jožef nesla Jezusa v judovski tempelj. Vsaka mati je morala tedaj namreč 40. dan po porodu sina odnesti v tempelj, tam darovati in se tako očistiti.

Hkrati v Cerkvi praznujejo dan Bogu posvečenega življenja, ki so ga prvič zaznamovali leta 1997 v času papeža Janeza Pavla II. Na ta dan obnovijo redovniške zaobljube. Redovniki, ki se odločijo za posvečeno življenje, se zaobljubijo k določenemu načinu življenja, odpovejo se življenju v družini oziroma poroki, zaobljubijo se uboštvu in pokorščini predstojnikom.

Do svečnice je treba po ljudskem izročilu pospraviti jaslice, pomeni pa to tudi čas, ko se nehajo peti božične pesmi. Ponekod na slovenskem narodnostnem območju, denimo na Gorenjskem in v Podjuni, so še po drugi svetovni voljni po hišah hodili svečniški koledniki. Z njimi so se končali božično-novoletni obhodi kolednikov, ki so od hiše do hiše voščili srečo, v zameno pa so dobili darove.

S svečnico je povezanih več ljudskih pregovorov, ki se nanašajo na vreme. Če je svečnica zelena, velika noč bo zasnežena, se glasi eden izmed njih. Prav tako je znan pregovor, po katerem se takrat, ko na svečnico sneži, že vigred (pomlad) oglasi.

Za letošnjo svečnico vremenoslovci v notranjosti države po nižinah napovedujejo precej megle ali nizke oblačnosti. Na Primorskem bo medtem pretežno jasno s šibko burjo.