Koalicijska pogodba vsebuje nabor pretežno splošno opredeljenih ukrepov, ki presegajo štiriletni mandat, so zapisali v fiskalnem svetu. Zato predlagajo, da se vlada pri načrtovanju približa dobrim praksam v nekaterih državah, v katerih koalicijske pogodbe omogočajo natančnejše ovrednotenje. "S tem tudi širša javnost dobi uvid v njihove javnofinančne in makroekonomske posledice," pojasnjujejo v svoji oceni.

Ukrepi, pri katerih je mogoče določiti smer vpliva na javnofinančne agregate, so pretežno usmerjeni v povečanje izdatkov. Ob tem svet ponavlja opozorilo, da rast tekoče porabe ne sme presegati rasti dolgoročnega gospodarskega potenciala.

"Predvsem je treba opozoriti, kam lahko vodi tako zastavljena politika tudi v javnofinančnem smislu. Namreč ni dvoma, da so zamisli, ki so v koalicijski pogodbi, dobre, da so nameni dobri – drugo vprašanje pa je, ali jih je mogoče realizirati," je v pogovoru za Odmeve Televizije Slovenija povedal predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun.

"Glavni namen naše kritike je, da bo vlada resno pristopila k pripravi proračunskih dokumentov, da bo opravila tudi selekcijo svojih načrtov na porabniški strani in da bo nadaljevala konsolidacijo javnih financ. Kajti po covidu je javni dolg narasel in počasi ga bo treba stabilizirati oziroma poskrbeti tudi, da se v primeru gospodarske rasti začne njegov delež v BDP-ju zmanjševati," je poudaril Kračun.

O novih virih financiranja, ki pa niso pojasnjeni

V tej koalicijski pogodbi so drugače od prejšnjih zapisane tudi nekatere usmeritve glede financiranja dodatnih izdatkov, kar naj bi zagotavljala povečana poraba evropskih sredstev, deloma pa tudi alternativni, a v besedilu nedoločeni viri financiranja, zaradi česar nekateri ukrepi ne bi nujno slabšali javnofinančnega položaja.

Ob trenutnih in napovedanih makroekonomskih gibanjih ter svetovnih in domačih tveganjih mora ekonomska politika po oceni sveta pripraviti ustrezen nabor ukrepov, ki bodo ob obravnavanju trenutnih izzivov zagotovili makroekonomsko okolje za vzdržno gospodarsko rast brez poglabljanja neravnovesij in omogočili oblikovanje manevrskega prostora za posredovanje ekonomske politike v prihodnje.

"Ukrepi pri tem ne bi smeli ogroziti doseganja srednjeročne uravnoteženosti javnih financ. To je še toliko pomembneje zaradi pričakovanega postopnega zaostrovanja denarne politike in s tem tudi višjih stroškov financiranja dolga," še navaja fiskalni svet.

Analiza pogodbe nakazuje na možnost povečanja izdatkov, ki bi lahko bilo obsežnejše od povečanja prihodkov. "Število predvidenih ukrepov je na izdatkovni strani skoraj šestkrat večje od ukrepov na strani prihodkov. Izdatki bi se večali pri več kot štirih petinah ukrepov, medtem ko je ukrepov s takšnim vplivom na prihodkovni strani dobra polovica," so zapisali.

Na strani izdatkov bi lahko do glavnih povečanj prišlo na področjih zdravstva, pokojnin, zelenega prehoda, vzgoje in izobraževanja, stanovanjske politike, zelenega prehoda ter kulture in športa. Največji dodatni vir prihodkov v tem mandatu pa naj bi po ugotovitvah fiskalnega sveta glede na koalicijsko pogodbo predstavljali razveljavitev novele zakona o dohodnini, povečana davčna obremenitev premoženja in povečanje efektivne davčne stopnje davka od dohodka pravnih oseb.

Najbolj transparentna pogodba iz leta 2018

Med koalicijskimi pogodbami, ki jih je ocenjeval svet do zdaj, je sicer najbolj transparentna tista iz leta 2018, ki je omogočala tudi kvantitativno analizo, primerjava deleža ukrepov, pri katerih ni mogoče določiti smeri vpliva na javne finance, pa pokaže, da je letošnja koalicijska pogodba bolj transparentna od koalicijske pogodbe iz leta 2020, so navedli.