Od novega lastnika časopisne družbe Delo - idrijske družbe FMR, v ozadju katere je Stojan Petrič - še niso dobili jasnega odgovora na vprašanje, kakšne načrte ima z družbo in njenimi zaposlenimi. Agencija za varstvo konkurence bo odločitev o tem, ali družbi FMR dovoli nakup Dela, sporočila v teh dneh. Potem bodo stekli pogovori o kadrovskih vprašanjih, je za Radio Slovenija poročala Simeona Rogelj.

Na Delu pričakujejo, da bo novi lastnik rešil težave s kadri, pravi predsednik izvršnega odbora sindikata novinarjev Dela Gorazd Utenkar: "Naš prvi namen je, da uredimo zaposlovanje oziroma odpuščanje, takoj ko bo to urejeno, pa se bomo pogovarjali tudi o čem drugem, o čemer se v normalnih firmah pogovarjajo."

Bodo honorarni sodelavci plačevali za opremo?
Po poročanju portala podčrto.si bodo na Delu začeli izvajati tudi za mnoge sporno določilo, da morajo honorarni sodelavci za računalnike, na katerih delajo, najemati za mesečni pavšal 30,50 evra. Večina honorarnih sodelavcev naj bi tako podpisala aneks k pogodbi, saj naj bi jim v nasprotnem primeru grozila prekinitev pogodbe. Stalni honorarni sodelavci sicer običajno opravljajo enako delo kot redno zaposleni novinarji.

Legalizacija prikritih zaposlitev je tako še ena izmed perečih problematik v družbi. Ob tem po besedah Utenkarja nameravajo opozoriti tudi na že šest let nespremenjeno višino novinarskih plač. Vložene tožbe zaradi prekinjenih pogodb iz poslovnih razlogov že odpuščenim novinarjem pa že meljejo sodni mlini.

"Odpuščanje na slepo problematično"
Na sodiščih so tudi tožbe odpuščenih novinarjev iz drugih medijev, pravi Iztok Jurančič iz Sindikata novinarjev Slovenije, ki je za za Radio Slovenija opozoril, da je lahko odpuščanje na slepo problematično: "Težko verjamem, da bo na ta način to šlo skozi pravni sistem oziroma pravno sodno prakso na zelo lahkoten način."

Novinarjem sicer ne grozijo le odpuščanja, vse slabše so tudi delovne razmere in spoštovanje kolektivne pogodbe. Leta 2004 so jim je uspelo ubraniti s stavko, dodaja Jurančič. "Kolektivna pogodba in izboljšanje razmer so teme, ki bi znale novinarsko srenjo še poenotiti."

Solidarnosti ni
Solidarnosti in enotnosti, s katerima bi novinarji lahko zahtevali spremembe, trenutno ni, ugotavlja doktor Marko Milosavljevič iz fakultete za družbene vede: "Če tudi od novinarjev ne bo prišel močan in koordiniran poziv, se stvari ne bodo spremenile."

Z nujnimi zakonskimi spremembami bi morali najprej odpraviti samostojno podjetništvo v novinarstvu, še dodaja Milosavljević za Radio Slovenija.