"Izobraževanje je pomembno, vendar bi se v tej situaciji, ko denarja praktično ni več za ničesar, lahko odložilo, če ne ukinilo. To je nehigienično," je potezo kolegov za MMC komentiral nekdanji ravnatelj, ki je želel ostati neimenovan.
Slovenija pred EU-jem odgovorna za Balkan
"Za ravnatelja je izobraževanje nujno potrebno. Država Slovenija je v okviru Evropske organizacije ravnateljev (ESHE) zadolžena za jugovzhodno Evropo oziroma Balkan, kar pomeni, da so nam evropski kolegi zaupali veliko odgovornost za sodelovanje med državami," za MMC pojasnjuje predsednica Društva ravnatelj (Društvo ravnateljev srednjih šol, višjih šol in dijaških domov Slovenije) Nives Počkar.

Društvu ravnateljev več kot 400.000 evrov
"Namen konference je bil poleg prenosa znanj in izkušenj sklepanje dogovorov za skupno črpanje evropskih sredstev, zmanjševanje napetosti pri njihovih medsebojnih razlikah in izboljšanje medkulturnega dialoga," je razloge še pojasnila predsednica Društva ravnateljev Slovenije, ki je v zadnjih desetih letih po podatkih Supervizorja prejelo več kot 400 tisoč evrov proračunskih sredstev. Na vprašanje, kdo je pokril stroške poti in bivanja 50 slovenskih ravnateljev od 3. do 5. oktobra v Črni gori, je Nives Počkar odgovorila, da je "bilo plačilo vsega naštetega v domeni posameznega ravnatelja". Toda, ena izmed udeleženk konference in črnogorski organizatorji so nam zatrdili nasprotno.
Vse je šlo prek društva
"Za vse srednje šole je vse, letalska vozovnica in drugo, šlo prek društva. Bilo je vredno iti, izobraževanju se ne smemo odpovedati. Jasno, treba je gledati, kaj narediti z ostankom denarja, potem ko izplačamo plače, pokrijemo materialne in druge stroške. Če bi nespametno uporabili denar, bi kakšno steno manj prepleskali," je za MMC dejala ravnateljica Srednje poklicne in tehniške šole v Trbovljah Marjetka Bizjak in zavrnila očitek, da se ravnatelji izobražujejo, učitelje pa medtem odpuščajo. "Ni povezave med odpuščanjem in izobraževanjem. Odpuščanja v šolah se dogajajo zaradi manjšega števila dijakov," je še dejala.

Naj plača društvo, ker bo DDV manjši
"Za večji del udeležencev iz Slovenije je stroške pokrilo društvo, tisti, ki so se prijavili pozneje, pa so jih pokrili sami. Mi smo kot organizatorji priporočili, naj vse stroške krije društvo, ker se v tem primeru samo enkrat plača DDV, in je to ceneje," pove za MMC organizator konference, predsednik Združenja črnogorskih ravnateljev Radiša Šćekić. "Trudili smo se konferenco izvesti s čim manj stroški, želeli smo zbrati čim več ravnateljev z območja, da bi izmenjali izkušnje. Tri dni se je delalo, cilj je bil mreženje," pojasni Šćekić.

Do hotela s štirimi zvezdicami z letalom in avtomobilom
Nikola Burzan, predstavnik turistične agencije, ki je tehnično organizirala konferenco za ravnatelje v hotelu s štirimi zvezdicami in centrom dobrega počutja, je dejal, da je znašal strošek na enega udeleženca 60 evrov na dan, v ceno je bil vključen polni penzion. Izlet v Kotor s pogostitvijo, vstopninami in vodnikom pa so poravnali gostitelji.
In stroški?
Naš izračun kaže, da je bivanje slovenskih ravnateljev v Budvi stalo 3.000 evrov na dan oziroma 9.000 evrov za tri dni, čeprav so se nekateri vrnili domov že po enem dnevu, kotizacija v znesku 40 evrov na osebo pa je nanesla še dodatnih 2.000 evrov. Ker je del ravnateljev potoval z letalom, omenimo, da izhodiščna cena povratne letalske vozovnice pri Adrii Airways na relaciji Ljubljana-Podgorica znaša 340 evrov na osebo. Tisti, ki so se v Črno goro odpravili z avtomobili, pa so bili upravičeni do izplačila kilometrine v znesku 400 evrov, po zakonu pa jim tudi ob polnem hotelskem penzionu pripada vsaj 20 odstotkov dnevnice za tujino …
Odpovedali so se prevajanju v črnogorščino
Čeprav je Nives Počkar zapisala, da so vsi štirje slovenski predavatelji sami pokrili stroške poti in bivanja, pa to ne drži pri Mojci Škof, ki je na konferenci predstavila primer sodelovanja lokalne skupnosti z vrtci in posledično boljšo vključenost otrok v vrtce v Mestni občini Ljubljana: MOL je namreč za njeno udeležbo odštel 524,70 evra. Za predavanje, kot preostali, ni zahtevala honorarja.
So se pa slovenski predavatelji po besedah Počkarjeve odrekli prevajanju. "Zaradi pomanjkanja sredstev za organizacijo konference ni bilo zagotovljeno tolmačenje, kar je ponekod povzročalo težave, ki smo jih z dobro voljo in strpnostjo vseh uspešno reševali," je dodala in poudarila, da se je konference udeležilo samo 50 od skupno 752 ravnateljev.

Kitajska med ravnatelji vse bolj priljubljena
Niso pa ravnatelji potovali samo po nekdanji skupni domovini. Vse bolj je priljubljeno izpopolnjevanje na Kitajskem, ki od leta 2011 poteka v organizaciji Konfucijskega inštituta Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Konfucijski inštitutut v sodelovanju z univerzo Shangai University of International Business and Economics in s finančno podporo HANBAN-a, državnega urada za kitajski jezik s sedežem v Pekingu, učiteljem in ravnateljem krije vse stroške razen letalskih vozovnic, pojasnjuje Danijela Voljč s Konfucijskega inštituta, ki je izpolnjevanje v zadnjih treh letih sofinanciral 20 učiteljem in ravnateljem.

Prijavilo se jih je 18, odšlo devet, štirje so si podaljšali dopust
Letos se je od 27. oktobra do 1. novembra na Kitajsko odpravilo šest ravnateljev in trije pomočniki osnovnih šol in gimnazij, zanimanje pa jih je pokazalo dvakrat več – 18, in sicer za 12 predvidenih mest. "Letalsko vozovnico so si štirje krili iz sredstev, ki jih šole pridobivajo iz naslova ekonomske dejavnosti in ne bremenijo državnega proračuna, štirje iz sredstev, ki so jim bila dodeljena za izobraževanje, ena ravnateljica si je pot plačala sama. Štirje udeleženci si bodo podaljšali obisk še za štiri dni, vse stroške si krijejo sami in v ta namen bodo tudi izkoristili letni dopust," je pojasnila Danijela Voljč.

Izkupiček vse večji
Izpostavila je tudi izkupiček tovrstnih izobraževanj: vsako leto je vsaj pet sklenjenih pogodb o sodelovanju s šolami, poteka obojestranska izmenjava učencev in učiteljev, marca 2012 je bil kitajski jezik uveden kot izbirni predmet v osnovnih šolah, več kot 400 slovenskih dijakov se uči kitajščino kot obšolsko dejavnost. "Vsak dan dobivamo klice ravnateljev v želji, da jim pomagamo pri uvajanju učenja kitajskega jezika na njihovih šolah. Zanimanje v Sloveniji je nedvomno veliko," ugotavlja Danijela Voljč.
Poziv k racionalni rabi sredstev
Ministrstvo za šolstvo je v letu 2012 vse šole, ki se financirajo kosovno (srednje šole, višje strokovne šole in dijaške domove), v pogodbi pozvalo k racionalni rabi sredstev. Sredstva za izobraževanje delavcev namreč prejemajo v enem kosu, skupaj z drugimi sredstvi.

Katalog izobraževanj brez Črne gore in Kitajske
S prvim januarjem 2013 se je uveljavil Pravilnik o metodologiji financiranja izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva. Namenskost porabe določa 16. člen pravilnika, ki določa, da mora šola prejeta sredstva evidentirati v svojih poslovnih knjigah, ločeno od drugih stroškov, so za MMC pojasnili na ministrstvu za šolstvo. Hkrati pa dodajajo, da mora šola iz sredstev, ki jih prejme na podlagi cene programa na udeleženca izobraževanja, pokriti tudi stroške, povezane s strokovnim izobraževanjem in izpopolnjevanjem delavcev šole, torej tudi ravnateljev, čeprav sredstva za stroške dela ravnateljev niso vključena v ceno na dijaka.
Milijoni za izobraževanje učiteljev
Sicer je ministrstvo za osnovno šolstvo zagotovilo 3,4 milijona evrov integralnih sredstev za izobraževanje učiteljev v obliki transferja sredstev šolam. To pomeni, da so ta sredstva strogo namenska, vendar pa se šole same odločajo o vsebini porabe. Sredstva v letu 2013 ostajajo na enaki ravni kot v letu 2012.
Ministrstvo izobraževanja učiteljev sofinancira prek posebne postavke "Izobraževanje učiteljev", pri čemer višina sredstev v letu 2012 in 2013 znaša po 500.000 evrov letno, so se na ministrstvu branili pred očitkom, da se usposabljanj udeležujejo ravnatelji, učitelji pa ne.
"Država nas molze"
Iz predhodno omenjenega pol milijona pa se sofinancirajo izobraževanja, objavljena v Katalogu nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev. V njem ni ne konference v Budvi in ne izobraževanja na Kitajskem.
"Država nas molze na vseh področjih in nam, ki prinašamo dodatno vrednost, praktično ni več mogoče delati," je razmere komentiral sogovornik MMC-ja z začetka tega prispevka, ki ni hotel razkriti svojega imena.