Odbor je soglasno sprejel predlog sklepa, da vlada pri pripravi proračuna za leto 2012 upošteva delo posameznih parlamentarnih teles in do 10. novembra poda dopolnjen predlog državnemu zboru. Na seji odbora ni bil podprt noben od vloženih amandmajev k predlogu proračuna za omenjeno leto.

"Cilj je, da se primanjkljaj približa maastrichtskim kriterijem"
Minister za finance Franc Križanič je na začetku obravnave pojasnil, da se bo spopad s krizo v letu 2012 počasi zmanjševal. "Cilj je, da se primanjkljaj približa maastrichtskim kriterijem. Pričakujemo, da bodo skupni prihodki znašali 8,7 milijarde in da bodo višji kot v predkriznem letu 2008. Skupni odhodki bodo dosegli dobrih 10 milijard evrov in bodo okoli 1,6 milijarde večji kot v 2008," je pojasnil.

Dodal je še, da se bodo s spremembo proračuna, ki je po njegovem mnenju nujna, če želimo zadržati spodbujanje razvoja, nekatere politike, recimo prometna in okoljska, okrepile, druge, npr. znanost in tehnologija, pa bodo "šibkejše".

Vizjak: Struktura odhodkov preobsežna
Predsednik komisije za nadzor javnih financ Andrej Vizjak (SDS) je poudaril, da je "nedopustno ali pa napačno, da primanjkljaj ne sledi ciljem, ki si jih je vlada zadala, saj se planira večji primanjkljaj, za leto 2012 kar za eno odstotno točko". Po njegovih besedah komisija zato predlaga, da vlada do predloga proračuna uskladi cilje z izhodno strategijo, ki jo je vlada sprejela.

"S spremembami sistemske zakonodaje bi bilo treba ustvariti resno podlago, da pride do krčenja tekočih odhodkov. Predlagamo, da bi šle spremembe v smeri racionalizacije tekoče javne porabe. Ocenjujemo, da je krčenje plač in materialnih stvari prava smer, vendar je to nezadostno. Struktura odhodkov je preobsežna in premalo je prostora za razvoj," še meni Vizjak.

Černač: Vlade ne motijo ogromne menedžerske plače
"Kljub preteklim dogodkom ni bilo streznitve, da bi pri načrtovanju za naprej izkoristili priložnost, da bi prestrukturirali sredstva. Priložnost za leto 2012 je zamujena," opozarja Vizjakov strankarski kolega Zvonko Černač.

"Vlado sicer skrbijo plačila vrtcev in prehrane v šolah, ne zanima in ne moti je pa, da se izplačujejo ogromne menedžerske plače, prav tako grozi z zamrznitvijo pokojnin. To je zgrešena, zmedena politika, politika, ki skrbi za tiste, ki imajo največ. Odraz je tudi proračun za 2012, zato ga je nemogoče podpreti," meni Černač in predlaga, da je "glede na razmere porabo treba vezati na ustvarjeno".

Juri: Ekonomska moč določa socialno enakost med ljudmi
Luka Juri (SD) meni, da je bilo dobro, da je Slovenija imela socialdemokratsko vlado, "ki je za temelj postavila socialno povezanost, da se niso ustvarile nove razlike med najbogatejšimi in najrevnejšimi". Prepričan je, da je Slovenija na tem področju pokazala veliko uspešnost, da smo ostali "povezani in gospodarsko enaki". "Ekonomska moč je eden izmed tistih elementov, ki določa socialno enakost med ljudmi, čeprav zveni malo marksistično."

"Prihodke se prilagaja odhodkom, namesto da bi se delalo obratno"
Podpredsednik odbora Radovan Žerjav (SLS) se s programskim proračunom ne strinja in napoveduje, da v taki obliki ne bo dolgo živel. Opozarja, "da se mora spremeniti sama logika funkcioniranja ministrstev in javne uprave, saj je zdajšnja logika potrošništva pogubna - vsi se pri pripravi proračuna borijo za to, kako bodo dobili več proračunskih sredstev". Meni, da so številke skrb vzbujajoče, saj se "prihodke prilagaja odhodkom, namesto da bi se delalo obratno".

"Nihče ne razmišlja o posledicah varčevanja"
Bogdan Barovič (SNS) je povedal, da pozdravljajo politiko usklajevanja, ki je razvidna iz proračuna, "da Slovenija pride na bolj zdrave temelje".

"Največ pripomb imamo na odnos države do posameznih ukrepov znotraj EU-ja, ki zapostavljajo domače ljudi. Švedi so jasno povedali, da je diskriminatorno, da države dajejo brezpogojno jamstvo za sredstva v določen sklad, če doma nimajo denarja," je še dodal.