Obtožbo je potrdil tudi sudanski pravosodni minister Mohamed Ali Al Mardi. Dejal je, da bodo Križnarju, če ta ne bo plačal denarne kazni, zaporno kazen podaljšali za dodatnih 6 mesecev. Zatrdil je tudi, da bodo Križnarja po prestani kazni izgnali iz države.

Poznavalci trdijo, da je dobil eno izmed najnižjih predvidenih kazni. Ker ga obtožnice bremenijo nezakonitega vstopa v državo, vohunjenja in širjenja laži o sudanski vladi ter sudanskem ljudstvu, bi lahko za nekatera izmed omenjenih kaznivih dejanj dobil vsaj 10 let zaporne kazni, lahko pa tudi dosmrtno zaporno kazen.

Križnarjev odvetnik je slovenskemu veleposlaništvu v Kairu pojasnil, da je sodišče obravnavo na prvi stopnji končalo z izrekom dveletne zaporne kazni in zaplembo premoženja, ki ga ima Križnar pri sebi, naložilo pa mu je tudi plačilo 2.000 evrov kazni. Odvetnik bo pisno odločbo prejel jutri. Po vročitvi odločbe bo začel teči enotedenski pritožbeni rok, v katerem namerava odvetnik vložiti pritožbo na višje sodišče.

Drnovšek za pomilostitev
Iz urada predsednika republike so sporočili, da pričakujejo Križnarjevo pomilostitev in napotitev domov. Janezu Drnovšku se zdi kazen za konzularni prekršek "popolnoma neprimerna in absolutno previsoka". Na sudanskega predsednika Omarja Al Baširja je naslovil posebno pismo, v katerem ga prosi, naj Križnarja izpustijo iz zapora.

Napovedan obisk konzula
Po sojenju naj bi Križnarja obiskal tudi slovenski konzul v Kairu. V kraj El Fašer naj bi odpotoval takoj po prejemu sudanskega vizuma. Natančnega datuma in časa prihoda zaradi težavnega potovanja po Sudanu ni mogoče napovedati. Konzul naj bi pomagal pri pritožbenem postopku in Križnarju nudil ustrezno pomoč.

Prizadevanja MZZ-ja za izpustitev
Na zunanjem ministrstvu opozarjajo, da je Križnar v Sudan odpotoval kot poseben odposlanec predsednika RS-a brez predhodnega posveta s slovensko diplomacijo in ne da bi uredil potrebne formalnosti svojega odposlanstva.

Urad predsednika republike je sicer 1. februarja letos MZZ-ju predlagal, naj pri sudanskem veleposlaništvu na Dunaju pridobi ustrezne potovalne dokumente za Toma Križnarja, vendar je urad po nekaj dneh poziv preklical, MZZ pa se je umaknil iz postopka, še preden je Križnar pridobil vizum.

Ministrstvo je takoj po prejemu obvestila o priprtju Toma Križnarja začelo prizadevanja za njegovo izpustitev, kot vzrok pa so sudanskim oblastem navedli šibko zdravje in humanitarno dejavnost priprtega slovenskega državljana.

Razhajanja o Križnarjevi poti
Potem ko je MZZ zapisal, da je Križnar kot odposlanec predsednika RS-a odpotoval v Sudan brez predhodne ureditve potovalnih dokumentov in brez posvetovanja z MZZ-jem, so v uradu predsednika republike poudarili, da je Križnar po nalogu Drnovška odpotoval v Čad in ne Sudan.

V Čadu naj bi namreč pripravil vse potrebno za napovedani Drnovškov obisk taborišča, ki pa se nato ni uresničil. Križnar je pridobil vse potrebne dokumente za potovanje v Čad, še opozarjajo v uradu predsednika.

Tomo Križnar je po nekajtedenskem prebivanju v Čadu na pobudo humanitarnih organizacij odpotoval v Sudan, čeprav ni imel sudanskega vizuma. Pri tem je hotel podpreti pobudo predsednika republike za razrešitev humanitarne katastrofe v Darfurju.

Na očitke MZZ-ja so v uradu predsednika republike zapisali, da ni v navadi, da bi "ljudje Križnarjevega kova za svoje korake iskali nasvete na zunanjih ministrstvih in v državnih uradih. V tem je pomen njihovega dela, ki si zasluži spoštovanje in podporo tudi in predvsem tedaj, ko se znajdejo v težavah".