Na seji ekonomsko-socialnega sveta so predsednica vlade Alenka Bratušek in ministri pojasnjevali predlagane spremembe na področju davkov. Vlada v okviru programa stabilnosti predlaga od 0,5- do petodstotni krizni davek na vse bruto prihodke, je po seji ESS-ja potrdil minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Stanko Stepišnik.

Krizni davek bo uveljavljen julija in bo vezan na bruto prihodke, ne na plače, torej tudi na nagrade, sejnine in podobno, ob tem pa tudi na pokojnine. Gibal se bo med 0,5 in pet odstotki.

Kakšna bo obdavčitev:
Polovica povprečne bruto plače bo obdavčena 0,5-odstotno, povprečna plača enoodstotno, dvakratnik povprečne plače 1,5-odstotno, do trikratnika povprečne plače 2-odstotno, več kot trikratnik (nad 5000 evri) pa že petodstotno. Povprečna bruto plača je v Sloveniji februarja znašala 1497,55 evra.

Krizni davek naj bi prizadel tudi zaposlene v javnem sektorju, vlada pa naj bi računala, da bo s sindikati še predtem dosegla dogovor, kako privarčevati 158 milijonov evrov.

Po Stepišnikovih besedah želijo z ukrepi v nacionalnem razvojnem programu in programu stabilnosti doseči ravnovesje med javnofinančno vzdržnostjo in gospodarsko rastjo. Dokumenta sta zelo pomembna za povečanje zaupanja v Slovenijo, je dodal.

Ker se veliko ogovori o zvišanju DDV-ja, je minister Stepišnik potrdil, da bodo končno odločitev sprejeli konec leta, ko bo bolj jasno, kako uspešna bo Slovenija pri zniževanju primanjkljaja. Ali bodo res zvišali znižano stopnjo DDV-ja, se tako še niso odločili, zagotovo pa Slovenijo z letom 2014 čaka zvišanje splošne stopnje DDV-ja. Zakon za uravnoteženje javnih financ sicer predvideva dvig DDV-ja, če bo javnofinančni primanjkljaj letos presegel tri odstotke BDP-ja.

Minister Gantar upa, da dviga DDV-ja ne bo
Da vendarle ne bo treba dvigovati DDV-ja, upa minister za zdravje Tomaž Gantar. To bi pomenilo dodatne obremenitve za zdravstvo, pravi in dodaja, da se strinja z oceno Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, da bi se ob dvigu davka stroški povečali za okoli 15 milijonov evrov. Če bi se spodnji DDV zvišal za odstotno točko, bi to pomenilo približno toliko, kot je znašala celoletna lanska izguba v zdravstvu.

Če se bo torej resno razmišljalo o dvigu DDV-ja, potem bo bo Gantarjevih besedah treba odpreti razpravo o davku na zdravila. Ob tem je opozoril, da imajo nekatere države bistveno nižji davek na zdravila: "Upam, da ne bo prišlo do dviga DDV-ja, saj je zdravstvo že četrto leto pod varčevanjem zaradi stanja v zdravstveni blagajni."

Po njegovih besedah so se v tem času cene zdravstvenih storitev realno znižale za več kot 18 odstotkov. "Že danes rezerv pri zmanjševanju materialnih stroškov skoraj ni več. V primeru dviga DDV-ja brez zagotovitve dodatnega denarja za zdravstvo bi morali začeti resno govoriti tudi o zmanjševanju pravic iz naslova zdravstvenega varstva," je še opozoril minister Gantar.

Sindikati in delodajalci združeni v nasprotovanju
Napoved dviga DDV-ja je povzročila precej prahu tudi v sindikatih in pri delodajalcih. Delodajalci menijo, da bodo spremembe davkov "cokla zagonu gospodarstva", manjkajo tudi analize, pravijo. Sindikati kritizirajo krizni davek na plače. Menijo, da bo tako "kriminalno ekonomsko politiko države" spet plačal "mali človek".

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije so bili do osnutka programa stabilnosti zelo kritični. Izvršna sekretarka Andreja Poje je krizni davek označila za nesprejemljiv in glede na umanjkanje sistemskih ukrepov "grozljiv". Opozorila je, se bo potrošnja na ta način še bolj "zadušila". Po njenih besedah zato zavračajo tudi zvišanje DDV-ja, kritični pa so tudi do predlaganega zniževanja pokojnin in socialnih transferjev. Namesto tega predlagajo spopad s sivo ekonomijo, stroge kazni za davčne utaje, uvedbo davčnih blagajn za vse, ki poslujejo z gotovino, in hitrejšo uvedbo davka na nepremičnine. Ta naj bi bil namreč uveljavljen šele z letom 2015.

Pred sejo je generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Igor Antauer dejal, da je osnutek programa stabilnosti nekoliko boljši kot osnutek NRP-ja, a so nekateri predlagani ukrepi še vedno daleč od zadovoljivih. "Bojim se, da je vse skupaj pretežno usmerjeno v reševanje proračuna, da program kot tak ne bo pognal gospodarske iniciative, ker pomeni zmanjševanje potrošnje, prilivov v proračun in tudi krčenje gospodarstva," je dejal. Kot skrb vzbujajoče je izpostavil predvsem predlagano zvišanje DDV-ja.

Višjim davkom je nenaklonjen tudi predsednik in generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič. "V obdobju, ko imamo negativno gospodarsko rast, ko se zadolžujemo po nadpovprečnih obrestnih merah, in to zelo težko, višanje davkov predstavlja ukrep, kako ne bomo rešili Slovenije," je dejal Hribar Milič.

Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj pa je poudaril, da so v torek sindikati javnega sektorja dobili zagotovilo, da bo iz programa stabilnosti umaknjeno določilo, da bo šla vlada, če z njimi ne bo dogovora o znižanju plačne mase, v nov intervencijski zakon, a se to ni zgodilo. "Ponovno sprašujem, ali so to pogajanja ali diktat, kjer igramo igro za javnost, ki pa po mojem mnenju ni več toliko naivna, da bi nasedla na te trike," je povedal Štrukelj.

ESS: Predlog insolventne zakonodaje korak v pravo smer
Če predlog reformnih ukrepov člani ESS-ja označujejo za neustreznega, pa predlog insolventne zakonodaje ocenjujejo kot korak v pravo smer. Tako menita tako Hribar Milič kot Semolič. Slednji je opozoril, da rešitve spodbujajo upnike, da rešijo zdrava jedra podjetij. Problem, ki ostaja, pa je usposobljenost bank, še meni Semolič.