Uvodoma je Janša povedal, da bodo zaradi blokade proračuna prizadeti številni, ki v ta zaplet sploh niso vpleteni. "Ni res, da se za sindikate nismo zmenili, smo se dogovarjali in uskladili izjemno težke stvari," je povedal.
Pojasnil je, da se glede plač dogovarjajo s sindikati na mikroravni, ker ne gre za neko uravnilovko. "Prej ko bodo sindikati doumeli, da je rešitev doma in ne nekje na vrhu z izsiljevanjem, prej bo zmagal razum," je dejal. Za plače dajemo več kot v predkriznih časih, v šolstvu je bilo zaposlenih 4.000 novih ljudi, vse pa je bilo financirano z novim zadolževanjem in to zdaj ne gre več, je izpostavil.
Očitek o kadrovskih čistkah v javnih zavodih je po njegovih besedah popolna neumnost. Izpostavil je, da sankcioniranje direktorjev sledi le, če bodo za plače zapravili več, kot imajo na voljo. Dodal je še, da so v Bruslju zadovoljnejši z nami kot prej, saj se ob koncu leta končno izpolnjuje to, kar je bilo obljubljeno.
Slovenija bo prišla iz krize, ko se bo začelo gospodarstvo pobirati, je zatrdil, to pa bo, ko se bo reformiral trg dela, kar po njegovih besedah izpostavljajo tudi tuji vlagatelji. Glede na očitke o izjavah, da je Slovenija grožnja evroobmočju, je dejal, da ta izjava ni povzročila blokad, ampak jo je povzročil glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj s podpisi za referendum.
Slovenska grožnja evru
Dodal pa je, da izjave o eksotičnih referendumih niso njegove, ampak da je zgolj ponavljal, kar so ga drugi spraševali. Načeloma, je dejal, jih zunaj naše notranje stvari ne zanimajo, če pa gre prek nas v tuje države četrt tone kokaina in glavni akterji niso obsojeni, jih pa to zanima. "Nekdo me je celo vprašal, ali želimo postati Kolumbija," je pripomnil.
Kdo ne in kdo želi slabo banko in zakaj?
Dotaknil se je tudi stanja v bankah. "Malodane na pokojno mamo sem moral priseči, da ne bom povedal, kakšno je stanje v slovenskih bankah. In ne vem, zakaj," je komentiral poročilo Banke Slovenije.
Razlog za to je po njegovem mnenju, da so vsa slaba posojila, ki gredo v milijarde, skoncentrirana na nekaj velikih podjetij, ki so iz državnih bank potegnila ta denar. "Tisti, ki so te kredite dobili, so zelo zainteresirani, da se s temi posojili upravlja, kjer so zdaj," je dejal, a ni odgovoril na pripombo, da je to mogoče raziskovati tudi na druge načine.
V povezavi s protesti je pripomnil, da je veliko "t. i. intelektualcev" nekdanjih članov propadlega Zaresa in iz vrst LDS-a (Partljič, Vezjak). Po njegovem mnenju ti propadli politiki zdaj poskušajo rehabilitirati svojo politično kariero prek protestov.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje