V začetku leta 2020 je bilo v Sloveniji 310.000 mladih, starih od 15 do 29 let, kažejo podatki Statističnega urada RS, objavljeni pred mednarodnim dnevom mladih, ki bo 12. avgusta. Ob osamosvojitvi Slovenije je bilo mladih 430.000 (22,5 odstotka), največja relativna razlika med posameznima generacijama pa ni presegla 15 odstotkov. Glede na najnovejše napovedi prebivalstva naj bi bilo število mladih pri nas najmanjše po letu 2080, ko naj bi jih bilo okrog 280.000. Število mladih se torej ne bo več tako močno zmanjševalo, kot se je v vseh letih po osamosvojitvi.

Najmanj kmetovalcev in menedžerjev

Skoraj vsak peti zaposleni mladi je v začetku leta 2018 opravljal delo strokovnjaka ali je delal v storitvenih poklicih oz. kot prodajalec. Delež teh mladih je tudi najbolj presegal delež vseh zaposlenih v teh poklicih, in sicer za 32 odstotkov. Več mladih od povprečja je opravljalo poklice za neindustrijski način dela (za 16 odstotkov), vojaške poklice (za 15 odstotkov), poklice za preprosta dela (za 11 odstotkov) ter različne industrijske poklice (za osem odstotkov).

Na drugi strani pa sta od povprečja izrazito odstopali dve poklicni skupini. Med mladimi je bilo za 31 odstotkov manj kmetovalcev od povprečja, relativno najmanj mladih je opravljalo menedžerske poklice oz. zasedalo visoka uradniška delovna mesta v javni upravi (samo 2,2 odstotka v primerjavi s 5,7 odstotka med vsemi zaposlenimi).

Odseljujejo se predvsem študenti

Od generacije, ki je ob popisu 2011 štela 22 let (26.516 oseb), jih je sedem let pozneje v Slovenji živelo še 24.764 oz. nekaj več kot 93 odstotkov. Umrlo je 85 prebivalcev, 1667 se jih je odselilo v tujino. Več kot polovica odseljenih je imela leta 2011 status študenta. V države nekdanje Jugoslavije so se v večji meri odseljevali tisti, ki so bili zaposleni, v države EU-ja (brez Hrvaške) ter v druge države sveta pa študenti. Največ takratnih 22-letnikov danes živi v Avstriji, Nemčiji, Švici ter Bosni in Hercegovini, skupaj v teh štirih državah pa polovica vseh odseljenih, so navedli na Sursu.

Dohodkovni položaj mladih na pragu odraslosti

Dohodkovni položaj mladih na pragu odraslosti je primerljiv s položajem nekaj let starejših generacij. Mediana letnega bruto dohodka, ki vključuje obdavčljive in neobdavčene dohodke, je v letu 2018 za 29-letnike znašala 14.800 evrov, za 34-letnike pa 15.700 evrov. Ker glavnino dohodkov v Sloveniji predstavljajo dohodki iz dela (več kot dve tretjini), je bila mediana letnega bruto dohodka za 24-letnike precej nižja (9200 evrov). Zaposlenost te generacije je bila namreč manj kot polovična (47 odstotkov).

Mediana letnega bruto dohodka na zaposlenega 29-letnika je v letu 2018 znašala skoraj 16.150 evrov, medtem ko so bili prihodki brezposelnih (6400 evrov), študentov (5200 evrov) in drugih neaktivnih oseb (mediana 5800 evrov) veliko nižji.

Poleg statusa aktivnosti je druga osnovna determinanta dohodka izobrazba. Povprečni letni bruto dohodek na zaposlenega 29-letnika je v letu 2018 znašal 17.400 evrov, kar je skoraj osem odstotkov več od mediane. Samo zaposleni z vsaj visokošolsko izobrazbo 1. stopnje so imeli nadpovprečne dohodke. Razlika v dohodkih med zaposlenimi z osnovnošolsko in srednješolsko izobrazbo je bila 10 odstotkov, medtem ko so imeli zaposleni s terciarno izobrazbo za 28 odstotkov višje dohodke od tistih s srednješolsko izobrazbo.

Vključenost mladih v različne oblike delovanja

Združeni narodi so leta 1999 razglasili 12. avgust za mednarodni dan mladih, in sicer z namenom, da bi se vsako leto razpravljalo o različnih vprašanjih, ki zadevajo mlade ljudi, in opozarjalo na njihovo pomembno vlogo v družbi na splošno. V tem letu je vodilna tema mednarodnega dneva mladih vključenost mladih v različne oblike delovanja na lokalni, državni in globalni ravni, so še dodali v uradu.