Manjšinska koalicija, ki jo vodi predsednik Marjan Šarec, je sredi septembra praznovala prvo obletnico. Koalicija petih strank (LMŠ, SD, SMC, DeSUS in SAB) premore skupaj le 43 poslancev in mora večkrat podporo iskati pomoč tudi v opoziciji. Predvsem je to skušala s sporazumom z Levico.

Na drugi strani se je za veliko uspešnejšo opozicijo od parlamentarne izkazal državni svet, ki mu je letos uspelo s pomočjo vetov na zakone preprečiti sprejetje treh zakonov.

Po vetu je za ponovno potrditev zakona potrebna absolutna poslanska večina 46 glasov, česar pa koaliciji ni uspelo zagotoviti.

Sicer pa so vladajočo koalicijo močno pretresali tako kadrovske menjave, medsebojna trenja kljub razmeroma dobri gospodarski klimi, težave v podjetjih, v katerih ima država še vedno pretežni vpliv, kot tudi številne okoljske težave in množično nezakonito prečkanje državne meje.

Prvi je iz vlade odšel Prešiček

Na političnem področju je začetek leta zaznamovala afera Prešiček. Nekdanji minister za kulturo Dejan Prešiček (SD) je bil deležen očitkov mobinga zaposlenih in zlorabe položaja in je posledično odstopil s položaja. Vodenje ministrstva je začasno prevzel minister za izobraževanje Jernej Pikalo, ki je prav v tem času predstavil rešitve za uresničitev ustavne odločbe glede financiranja zasebnih osnovnih šol. Konec januarja je opozicija prav zaradi nerazrešenega financiranja zasebnega šolstva poskusila z ustavno obtožbo v DZ-ju proti premierju Marjanu Šarcu, toda zbrala je glasove le 29 poslancev.

Pri financiranju zasebnega šolstva gre za eno izmed dveh odločitev ustavnega sodišča, ki ju slovenski politiki ni uspelo primerno razrešiti v letu 2019. Podoben primer so spremembe volilnega sistema, kjer predsedniku republike Borutu Pahorju še ni uspelo doseči potrebnega političnega konsenza.

Poslanec ukradel sendvič

Na začetku februarja je ministrica za pravosodje Andreja Katič (SD) zaradi nekaterih incidentov v zaporih (pobeg pripornikov iz koprskega zapora in napad na pravosodnega policista na Dobu) zamenjala direktorja Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Jožeta Podržaja.

V državnem zboru pa se odvijala precej nenavadna zgodba – afera sendvič, ki je odnesla poslanca LMŠ-ja Darija Krajčiča. Med sejo odbora DZ-ja za kmetijstvo je opisal svoj poskus, v katerem je preveril, kaj se bo zgodilo, če iz trgovine, v kateri so ga na blagajni ignorirali, preprosto odnese sendvič. Tega naj bi pozneje plačal. V skladu z načeli LMŠ-ja je za "nedopustno dejanje" moral prevzeti odgovornost, in sicer z odstopom z mesta poslanca DZ-ja.

DZ je februarja med drugim za novega varuha človekovih pravic potrdil specialnega pedagoga Petra Svetino.

Februar pa se je končal z novim ministrskim odstopom v Šarčevi vladi. Odstopil je minister za okolje Jure Leben (SMC). Vzrok je bila afera okoli makete oz. sporno naročilo makete za drugi tir Koper–Divača v času, ko je Leben kot državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu vodil omenjeni projekt.

Prvi marčevski dan je premierjevo ekipo doletel še odstop državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade Petra Vilfana, ki je odšel zaradi davčnih nepravilnosti Športnega društva Petra Vilfana.

Le nekaj dni pozneje se je zaradi zdravstvenih razlogov za odstop odločil minister za zdravje Samo Fakin (LMŠ), ki ga je kmalu nadomestil tedanji direktor ljubljanskega kliničnega centra (UKC Ljubljana) Aleš Šabeder. Okoljskega ministra Jureta Lebna pa je zamenjal tedanji državni sekretar na okoljskem ministrstvu Simon Zajc.

Zaplet na vrhu vojske

Na začetku aprila so pozornost javnosti pritegnili dogodki v vrhu Slovenske vojske. Razrešen je bil poveljnik poveljstva sil SV brigadir Miha Škerbinc. Minister za obrambo Karl Erjavec je pojasnil, da je Škerbinc prekoračil pooblastila, saj ni imel odobritve za nočno streljanje s težkimi, 120-milimetrskimi kalibri na poligonu Poček. Načelnica Generalštaba SV Alenka Ermenc, ki je bila nekaj časa bolniško odstotna, pa je ovadila spletni medij, ki je poročal, da se je načelnica zdravila v psihiatrični bolnišnici.

Državni svet je v tistem času izglasoval prvi uspešen veto, in sicer na spremembo zakona o praznikih in dela prostih dneh. Predvideval je preimenovanje praznika vrnitve Primorske v praznik priključitve Primorske k matični domovini. DZ predloga ni znova podrl.

April in maj sta bila na političnem parketu bolj ali manj posvečena evropskim volitvam, ki so bile na sporedu 26. maja.

Zmagovalka evropskih volitev je bila lista SDS-a in SLS-a, ki je dobila tri mandate v Evropskem parlamentu. Po dva poslanca sta dobila še SD in LMŠ, enega pa NSi.

Novi slovenski evropski poslanci so postali Milan Zver (SDS), Romana Tomc (SDS), Franc Bogovič (SLS), Tanja Fajon (SD), Milan Brglez (SD), Irena Joveva (LMŠ), Klemen Grošelj (LMŠ) in Ljudmila Novak (NSi).

Ker je Milan Brglez postal evropski poslanec, v DZ pa je bil izvoljen na listi SMC-ja, je ta pridobil novo poslansko mesto v DZ-ju.

Ustanovitelj SMC-ja Miro Cerar pa je 4. junija oznanil, da na jesenskem volilnem kongresu ne bo več kandidiral za predsednika stranke, še naprej pa bo opravljal funkcijo zunanjega ministra. Na omenjenem kongresu je vodstvo SMC-ja prevzel gospodarski minister Zdravko Počivalšek.

Prehod v poletje 2019 so zaznamovale nekatere okoljske tegobe in nevšečnosti. Zaradi odločitve upravnega sodišča, ki je pritrdilo nekaterim okoljevarstvenikom, se ni izvajal predvideni odstrel medveda in volka. V letu 2019 so se povečali napadi divjih zveri na domače živali, še posebej drobnico, na jugu in jugozahodu Slovenije. Pokolom so sledili številni protesti rejcev, ki so zahtevali ukrepanje države proti zverem.

Poslanci so zato ob izteku junija potrdili predlog interventnega zakona, ki je predvideval odvzem 200 medvedov in 11 volkov iz narave.

Vlada je junija za kandidata za novega evropskega komisarja izbrala veleposlanika pri EU-ju Janeza Lenarčiča.

V DZ-ju pa je zaradi menjave brigadirja Škerbinca potekala neuspešna interpelacija ministra za obrambo Karla Erjavca, prva v mandatu Šarčeve vlade.

25. junija se je v železniškem predoru Hrastovlje iztirilo šest vagonov tovornega vlaka, ki je v Luko Koper prevažal kerozin. Iz ene izmed cistern je izteklo približno 10.000 litrov kerozina. Nesreča se je zgodila na območju vodnega zajetja Rižana, glavnega vodnega vira za slovensko Istro, zato je bilo treba zaščititi podtalnico.

Nov uspešni veto državnega sveta

Poslanci DZ-ja so julija potrdili spremembe financiranja zasebnih osnovnih šol oz. novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Z njo naj bi po mnenju šolskega ministra Pikala zadostili sodbi ustavnega sodišča. Predvidena rešitev je bila popolno financiranje le obveznega dela javnega programa, medtem ko razširjenega dela (dopolnilni in dodatni pouk, interesne dejavnosti, podaljšano bivanje …) država ne bi financirala.

Državni svetniki so kmalu zatem izglasovali veto na omenjeno zakonsko novelo (poleg tega še veto na zakon o nepremičninskem posredovanju).

Na ponovnem glasovanju v DZ-ju novela ni dobila potrebne večine 46 glasov, saj je niso podprli v koalicijskem SMC-ju.

Na zahtevo DS-ja je julija DZ tudi odredil parlamentarno preiskavo o odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri pregonu državnega svetnika Franca Kanglerja. Vendar v njej zaradi njene domnevne spornosti sodelujejo le opozicijski poslanci. Na nedopustnost posega zakonodajne v sodno vejo oblasti in neodvisnost tožilstva opozarja tudi stroka. Ustavno sodišče pa je pozneje začasno zadržalo izvajanje parlamentarne preiskovalne komisije v delu, ki zadeva tožilce in sodnike.

Avgusta so se nadaljevali protesti kmetov glede odstrela divjih zveri, predvsem volkov. Na kopališču v Žusterni in mandraču Molet pa so zaznali fekalno onesnaženje. Kopališče je bilo zaradi tega dolgo zaprto, številni kopalci pa so imeli težave zaradi bruhanja in driske.

Propad Adrie Airways

Po parlamentarnih počitnicah je znova zaživelo politično dogajanje. Septembra je najbolj odmeval epilog agonije letalskega prevoznika Adria Airways, ki se je več mesecev spopadal z zamudami in odpovedmi poletov. Zaradi neporavnanih obveznosti do lizinških hiš pa je Adria Airways ostala brez dela letalske flote. Konec septembra je po 58 letih nekdanji nacionalni ponos končal v stečaju.

Vlada pa je izgubila še enega svojega člana. Odstopil je minister za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Iztok Purič (SAB), ki pa še ni dobil svojega naslednika. SAB je predlagal nekdanjo avstrijsko evropsko poslanko Angeliko Mlinar, ki je za SAB neuspešno kandidirala na evropskih volitvah. Mlinarjeva je po hitrem postopku pridobila slovensko državljanstvo in po burnih razpravah ter preštevanjih glasov v DZ-ju na koncu z glasom več dobila ministrsko mesto.

Zaplet, ki še ni dobil epiloga

Prvega oktobrskega dne je izbruhnil politični spor, ki poteka na relaciji kabinet predsednika vlade – Sova – komisija za nadzor tajnih služb (Knovs).

Skupina članov Knovsa je na Sovi opravila nenapovedan nadzor in zahtevala podatke o zaposlovanju v času te vlade. Sova naj bi mimo razpisa zaposlila znanko premierja Šarca, kar je ta zanikal.

Sova pa Knovsu očita, da je presegel pooblastila, in zavrnila zahtevo po dodatnih dokumentih. Obenem je slovenska varnostna služba tožilstvu in policiji naznanila sum storitve več kaznivih dejanj izdaje tajnih podatkov.

DZ je tri leta po odločbi ustavnega sodišča izglasoval zakon za zagotovitev sodnega varstva po izbrisih v bankah. Leta 2013 je bilo namreč v šestih izbrisanih bankah 963 milijonov evrov obveznosti. Glede na sprejeto rešitev bo morala morebitne dosojene odškodnine financirati Banka Slovenije, ki je napovedala presojo ustavnosti, saj naj bi med drugim šlo za poseg v njeno finančno neodvisnost.

Državni svet je nato izglasoval veto na omenjeni zakon in novelo zakona za uravnoteženje javnih financ. Vendar sta bila oba zakona pozneje potrjena. Uspešnejši so bili državni svetniki pri vetu na novelo zakona o socialnovarstvenih prejemkih, s katero je ministrstvo za delo želelo ukiniti dodatek za delovno aktivnost prejemnikom socialne pomoči, saj je novelo ministrstvo za delo novembra umaknilo.

Konec zgodbe z Levico?

Omenjeni noveli je pred tem ostro nasprotovala tudi partnerica manjšinske vladne koalicije Levica. Sodelovanje z vlado pa je bilo za zdaj prekinjeno zaradi različnih stališč do ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Koalicijski poslanci so z dopolnili želeli spremeniti predlog Levice, kar naj bi bil signal za odstop vlade od sporazuma o sodelovanju. Odbor za zdravstvo pa je nato konec novembra podprl predlog Levice in dopolnila koalicije.

Spor med Knovsom in Sovo se je znova zaostril po objavi dela tajnega Knovsovega končnega poročila o arbitraži. Poročilo bremeni predvsem nekdanjo agentko Slovenije pri arbitraži Simono Drenik, ki je vse očitke zanikala. Sova pa je podala ovadbo zaradi suma izdaje tajnih podatkov v poročilu Knovsa. Predsednik republike Borut Pahor je premierju Marjanu Šarcu predlagal sklic seje Sveta za nacionalno varnost zaradi zaostritve odnosa med Sovo in Knovsom, kar je premier za zdaj zavrnil.

DZ je na novembrski seji sprejel proračuna za leti 2020 in 2021, ki napovedujeta presežek 415 oz. 657 milijonov evrov. Namesto Levice pa je potrebne glasove zagotovila najmanjša parlamentarna stranka SNS.

Državni svet je znova izglasoval veto na zakon o izvrševanju proračuna in interventni zakon. Vendar sta oba proračunska zakona nato dobila potrebno ponovno podporo poslancev.

Vzponi in padci gospodarstva

Stečaj Adrie Airways je bila verjetno najbolj odmevna gospodarska zgodba v letu 2019. Navsezadnje tudi zato, ker ga je nemškemu lastniku, skladu 4K, prodala prejšnja vlada, ki jo je vodil sedanji zunanji minister Miro Cerar, gospodarski minister pa je bil Zdravko Počivalšek, ki opravlja to funkcijo tudi v Šarčevi vladi. Poleg Adrie Airways pa je bilo letos kar nekaj odmevnih dogodkov na gospodarskem področju. V nekatere pa je bila posredno ali neposredno vpletena država oz. njene institucije.

V prvih dneh leta 2019 je v stečaju končal še en nekdanji slovenski nacionalni gospodarski ponos, koprski Tomos.

Nekdanji prvi mož Umarja Boštjan Vasle pa je prevzel šestletni mandat guvernerja Banke Slovenije.

Druga neslavna državna gospodarska zgodba, povezana z letalstvom, se je začela razpletati sredi januarja, ko je družba Aerodrom Maribor, prek katere so kitajski lastniki družbe SHS Aviation zadnji dve leti najemali letališko infrastrukturo države na mariborskem letališču, odpovedala najemno pogodbo. Znova ga je prevzelo infrastrukturno ministrstvo in ga predalo v začasno upravljanje Družbi za upravljanje investicij (DRI). Mariborsko letališče pa še vedno nima rednih letalskih povezav.

Vlada je na začetku februarja tudi odvzela koncesijo Dravskim elektrarnam (DEM) za gradnjo osmih hidroelektrarn na Muri in potrdila investicijski program za gradnjo drugega tira Divača–Koper v vrednosti 1,194 milijarde evrov brez DDV-ja.

Kot skupščina DUTB-ja je kmalu nato vlada ustavila prodajo delnic Istrabenza Turizma, ki jih je kot delnice Thermane prenesla na posebno namensko družbo, ki naj bi skupaj s Savo Turizmom, Hitom in Termami Olimia postala del državnega turističnega holdinga.

Aprila je bil predčasno zamenjan predsednik uprave Telekoma Slovenije Rudolf Skobe. Telekom Slovenije pa je novembra izgubil spor na arbitražnem sodišču v Švici proti družbi Antenna Slovenia glede uveljavljanja prodajne opcije v družbi Antenna TV SL. Telekom je moral Grkom za 34-odstotni delež v Antenna TV SL plačati 17,6 milijona evrov. Nadzorni svet je novi upravi naložil pregled posla in ob morebitnih nepravilnostih napovedal ukrepanje.

Na Hrvaškem je s prvim aprilom začela delovati skupina Fortenova, kamor so prenesli zdravi del propadlega koncerna Agrokor. Slovenski trgovec Mercator za zdaj ostaja na starem Agrokorju. S prenosom morajo namreč soglašati varuh konkurence in vse banke upnice, med njimi tudi državna SID banka.

Država si želi za Mercator stabilnega lastnika, razkosanje družbe pa je nesprejemljivo. Glavni cilj je tudi zaščita slovenskih dobaviteljev Mercatorja po prenosu na Fortenovo. Zaradi teh zahtev in pritiskov je Fortenova Evropski komisiji naznanila gospodarskega ministra Počivalška.

V Kočevju je japonska korporacija Yaskawa odprla novo tovarno industrijskih robotov in evropski center za razvoj robotike. Do leta 2023 naj bi delo dobilo okoli 200 ljudi. S kočevsko občino pa je decembra podpisala pogodbo za nakup zemljišča za gradnjo tovarne servomotorjev in krmilnikov.

Slovenski državni holding (SDH) je junija prodal Abanko Novi KBM oz. njenemu večinskemu lastniku, skladu Apollo. Vrednost posla, ki naj bi ga po pridobitvi vseh soglasij sklenili konec leta, je 444 milijonov evrov.

Septembra je Lek, ki sodi pod okrilje Novartisa, sporočil, da ne bo nadaljeval naložbe v razširitev proizvodnih zmogljivosti na Prevaljah ter da bo v dveh letih ukinil proizvodnjo antibiotikov in jo preselil v Avstrijo.

Spor med upravo in nadzorniki Petrola

Leto 2018 je bilo za Petrol najboljše v njegovi zgodovini, saj se je dobiček iz poslovanja na ravni skupine zvišal za šest odstotkov. Toda konec oktobra so se nadzorniki Petrola razšli z upravo družbe na čelu s Tomažem Berločnikom, ki je bil razglašen za menedžerja leta. Razlog za sporazumen odhod uprave naj bi bila razhajanja pri izvajanju strategije.

Konec oktobra je za veliko nezadovoljstva v Velenju poskrbel lastnik Gorenja, kitajski Hisense, saj se je v okviru preoblikovanja odločil za ločitev proizvodnega dela podjetja, ki ostaja v Velenju, upravni del pa se seli v Ljubljano, kjer bo tudi podjetje Hisense Europe.

Porast nezakonitih migracij

Vlada je julija sprejela strategijo na področju migracij. Nezakoniti prehodi meje so se v letu 2019 močno povečali. Po podatkih policije jih je bilo do konca novembra 70,9 odstotka več kot leta 2018.

Zgodilo se je nekaj incidentov s tujci, ki so nezakonito prehajali mejo. Najbolj odmevna je bila ugrabitev 79-letnega domačina v Beli krajini, ki so zvezanega v prtljažniku odpeljali proti italijanski meji, kjer so ga izpustili. Italijanski policisti so nato blizu Bazovice pridržali Maročana in dva Alžirca, četrti storilec je ušel.

Na meji med Slovenijo in Italijo so julija za tri mesece začele delovati mešane policijske patrulje za preprečevanje nezakonitih prehodov. Policiji sta ohranili del patrulj na koprskem delu in novembra napovedali okrepitev sodelovanja.

Na meji s Hrvaško so se začele pojavljati samooklicane vaške straže. Najbolj razvpita je t. i. Štajerska varda, ki jo vodi predsednik zunajparlamentarne stranke Gibanje Zedinjena Slovenija Andrej Šiško, ki je bil zaradi ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve septembra pravnomočno obsojen na osem mesecev zapora.

Potem ko je Svet za nacionalno varnost pristojnima ministrstvoma naložil pripravo sprememb kazenskega zakonika in prekrškovnih predpisov z namenom oblikovanja možnosti za ukrepanje ob dejavnostih samooklicanih vaških straž oz. vard, je vlada novembra pripravila predlog sprememb zakonodaje.