Diskontni trgovec Lidl je Tjaši Kozole najprej izdal dva opomina pred redno odpovedjo iz krivdnega razloga, "ker je iz hude malomarnosti huje kršila pogodbene in druge obveznosti na področju zagotavljanja minimalnih higienskih standardov in varnosti živil". Ker to ni zaleglo in so njeni nadrejeni ugotovili še več kršitev, so se odločili za odpoved. V panožnem sindikatu, ki sodi pod okrilje Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), medtem trdijo, da se je gonja proti Kozoletovi začela, potem ko je pred dobrim letom sindikalno organizirala sodelavke v podjetju in si začela prizadevati za začetek socialnega dialoga.

Vodstvu Lidla so po besedah generalnega sekretarja Sindikata delavcev trgovine Slovenije Ladija Rožiča, predlagali zadržanje odločitve o prekinitvi pogodbe o zaposlitvi, a pri tem niso bili uspešni. "Hočejo se znebiti sindikata. Ko jih opozarjamo na določene kršitve, so še bolj občutljivi. Mislijo, da so nad državo. Smo že dobili neke vrste grožnjo, da nas bodo odškodninsko preganjali, ker da jim delamo škodo. Pod črto ‒ nočejo imeti podjetniškega sindikata, ki bi opozarjal na kršitve," je bil oster.

Zamrznjen dialog in prazne obljube

Socialni dialog tako v Lidlovem sindikatu, ki ga je soustanovila Kozoletova, po besedah Rožiča še vedno ne teče, sestankov s predstavniki vodstva in zaposlenih ni. Se mu je pa osebno uspelo sestati z direktorico, odvetnikom in vodjo kadrovske službe v podjetju na temo nekaterih kršitev. Obljubljeno mu je bilo, da bodo te odpravljene, a se to ni zgodilo, je poudaril.

Zaposleni v nekaterih poslovalnicah tega trgovca namreč poročajo, da jim nadrejeni skušajo v času epidemije novega koronavirusa enostransko odrejati letošnji dopust, kar je sindikat sicer preprečil, problematično je tudi prerazporejanje delavcev, klicanje na dom, da morajo priti na delo ali prekiniti dopust, uporaba osebnih telefonov v službene namene, je naštel Rožič. "Klicarijo, kot da mora biti človek 24 ur na dan na razpolago," je bil kritičen in dodal, da imajo tudi dokaze, da zaposlene "klicarijo v pisarno in jih po eno uro maltretirajo, da se morajo izpisati iz sindikata".

Kozoletova, sicer mati samohranilka, v bran katere so se v zadnjem obdobju postavili sindikati z vseh vetrov, pa tudi podpisniki spletne peticije, bo odpoved pogodbe o zaposlitvi izpodbijala pred sodiščem. Njeno mesto sindikalne zaupnice bo zapolnjeno, a težava ostaja ustrahovanje, je dejal generalni sekretar panožnega sindikata. "V Lidlu niso do družine prijazno podjetje, kot pravi njihov certifikat, temveč do družine nesramno podjetje," je sklenil.

Vse pogostejše grožnje delodajalcev

Predsednica ZSSS-ja Lidija Jerkič je sicer v nedavnem pogovoru za STA opozorila, da so se pritiski na sindikalne zaupnike in zaposlene, da se ne bi včlanjevali v sindikate, zadnja leta močno povečali.

Po njeni oceni je bilo v zadnjih dveh letih odpuščenih okoli 30 sindikalnih zaupnikov, od teh pa sta se mogoče dva vrnila na delovno mesto ‒ ena delavka po štiriletnem boju na sodišču. Večina teh, ki se obrnejo na sodišče, pa se običajno poravna. Delodajalci so v poravnavi odpuščenim sindikalistom ponudili že tudi 40.000 evrov "in redek je tisti, ki reče ne in vztraja pri boju za svoj princip", je pojasnila. "A delodajalec s tem doseže svoje. In v takem podjetju težko dobimo novega sindikalnega zaupnika," je dodala.

V ZSSS-ju se zato zavzemajo za zakonske spremembe, po katerih bi bil sindikalni zaupnik, ki mu grozi odpoved, v delovnem razmerju, dokler sodišče ne bi odločilo o utemeljenosti odpovedi.