Pred lokalnimi volitvami, ki bodo 5. oktobra, so na TV Slovenija svoja stališča soočili predstavniki parlamentarnih strank, Bojan Kontič (SD), Alenka Jeraj (SDS), Jasmina Opec (SLS), Luka Mesec (ZL), Matej Tonin (NSi) in Franc Jurša (DeSUS). Soočenja se niso želeli udeležiti v strankah SMC, ZaAB in Verjamem.

Govorili so tako o težavah s financiranjem občin in njihovim upravljanjem kot o preveliki centralizaciji in slabi infrastrukturi. Sogovorniki so razpravljali tudi o tem, zakaj je Slovenija tako neuspešna pri črpanju evropskih sredstev, in soočili mnenja o institutu odpoklica župana.

Zapleti pri oblikovanju list
Bojan Kontič (SD) je najprej pojasnjeval, kaj se je dogajalo v Kopru, kjer njihova stranka nima svojega kandidata - poudaril je, da je oblikovanje list povsem v pristojnosti lokalnih odborov, saj "so najbolj demokratična stranka". "Vedno, ko se sestavljajo liste, se kdo počuti, kot da ni v pravi stranki," pa o težavah SDS-a pri sestavljanju list v nekaterih občinah (npr. v Trebnjem) pravi tudi Alenka Jeraj (SDS). Poudarila je, da SDS resno jemlje decentralizacijo, saj tudi sicer vrh stranke obiskuje posamezne regije. V Ljubljani sicer stranka nima kandidata, saj občinski odbor "očitno ni našel kandidata".

Tudi NSi v prestolnici ne kandidira - Matej Tonin slabše volilne izide kandidatov desnice pripisuje tudi "strukturi volilnega telesa". Luka Mesec (Združena levica) šteje svoji stranki v velik uspeh, da sodelujejo na volitvah v 41 občinah, saj stranka pred kratkim sploh še ni obstajala. SLS pa kljub porazu na parlamentarnih volitvah pričakuje, da bodo na lokalnih dosegli boljši izid, pravi Jasmina Opec.

Zadolženost slovenskih občin
Zagotovo je prišel čas, ko moramo razmišljati o reformi lokalne samouprave, a ne na silo, ampak z združevanjem, je prepričana Jasmina Opec. Jerajeva pa opozarja, da ni vseeno, kaj je razlog za zadolženost občin. V SDS-u so sicer prepričani, da bi morali ustanoviti pokrajine. To podpirajo tudi v NSi-ju. "Če občina ni sposobna preživeti same sebe, je stečaj oz. bankrot jasen. V tem primeru mora država dolg pokriti, nato pa začeti znova," pravi Tonin.

"Če je občina investirala npr. 70 milijonov, pri tem pa se zadolži za 6 milijonov, to ni kritično," pravi Kontič. V stranki, kjer ocenjujejo, da se je drobljenje na občine preveč razpaslo, sicer ne zagovarjajo ukinjanja občin kar vsepovprek: "Najprej je treba določiti strategijo." Mesec pa meni, da bi se morale občine povezovati tam, kjer jim to koristi - pri večjih infrastrukturnih projektih, pri črpanju evropskih sredstev, pri vzpostavljanju regionalnih uprav -, ne pa z dekreti od zgoraj.

"O združevanju le na referendumih"
Tonin opozarja, da so se ljudje za samostojne občine odločili na referendumih - če bi želeli te občine združevati, bi to lahko naredili le na novih referendumih. Sam se sicer bolj zavzema za združevanje občinskih uprav.

Jasmina Opec se sicer ne strinja, da so majhne občine avtomatsko tudi slabo upravljane, kot primer je navedla Odrance.

Mesec trdi, da je danes občinska oblast "v resnici zelo daleč od ljudstva" - na podeželju se je po njegovi oceni razvil tip župana šerifa, v mestih pa župana menedžerja, ki občino upravlja kot podjetje, vsem pa je skupno, da župani upravljajo občine samo v svojo korist. Kontič pa je opomnil, da se občine vseeno že zdaj povezujejo (npr. inšpektorati), zato ne velja vseh občin metati v isti koš.

Kako zmanjšati razlike med občinami? Kako spodbuditi investicije?
Glavna težava v Sloveniji je ta, da imamo zelo razpršeno in razdrobljeno lokalno samoupravo, po drugi strani pa je država preveč centralizirana, je prepričan Mesec. Spodbujati je treba povezovanje, je prepričan, pri čemer pa priznava: "Nikoli ne bomo mogli povsem izenačiti vseh občin." Bojan Kontič pa je prepričan, da je krivda tudi v prehudi centraliziranosti - in dejstvu, da se v Ljubljani odloča o vsem na državni ravni.

Jasmina Opec meni, da mora država ustvariti zakonske pogoje, da lahko nato občine privabljajo investitorje. Matej Tonin pa je prepričan, da so občine na obrobju prikrajšane predvsem zaradi infrastrukture - podjetja so po njegovem mnenju zainteresirana za investicije v npr. Metliki, a brez cestnih povezav to ne bo šlo. "Dokler ne bo infrastrukture, ki jo mora zagotoviti država, ne samo, da ne bomo ustvarjali novih delovnih mest, ampak bomo izgubili še te, ki jih imamo," se strinja Kontič.

"Ljudje bodo želeli ostati doma, ko bodo tam imeli pogoje," poudarja Jerajeva, ki izpostavlja, da so v stranki že pred leti predstavili koncept regionalnih razvojnih centrov. Zelo pomembne so pokrajine, je prepričana.

Kako približati obrobje središču Slovenije?
Pred dnevi je močno razburil danes imenovani minister za infrastrukturo Peter Gašperšič, ki je dejal, da gradnja tretje razvojne osi ni nujno potrebna, lahko pa bi imela tudi slabe posledice.

"To lahko reče nekdo, ki ne pozna zadev - npr. v Velenju je Gorenje, ki je največji izvoznik," ocenjuje Kontič. Sam sicer ocenjuje, da je šlo pri teh izjavah za negativen lapsus, pri čemer se zanaša na besede Mira Cerarja, ki pravi, da tretja razvojna os ostaja prioriteta. "Mene skrbi, da se bodo ukvarjali le s tem, kako pokrpati proračunsko luknjo," pravi Mesec. "Če greš malo prek plank in se zgleduješ samo po sosednji Hrvaški, ki je avtoceste zgradil z zasebnim investitorjem, potem se to očitno da," pa pravi Tonin in dodaja, da bi to lahko storili tudi pri tretji in četrti razvojni osi. Jerajeva pa je omenila povezave v določenih občinah, kjer so s peticijami dosegli gradnjo infrastrukture.

In česa bi se bilo treba lotiti najprej?
"Posodobitev železniških prog, izgradnjo avtocest," je prepričana Jasmina Opec, Kontič pa opozarja tudi na težave, ki se pojavljajo že ob umeščanju tras v prostor. Novi vladi sicer predlaga, naj Dars ustanovi lastno gradbeno podjetje, dobiček od cestnin pa vlaga v gradnjo novih cest.

Slabo črpanje evropskih sredstev. Razlogi?
Sistem črpanja evropskih sredstev ni stabilen - ne kadrovsko ne organizacijsko, je prepričana Jasmina Opec, opozarja pa tudi na težave z državo, ki ves čas spreminja pravila "igre" - projekte nadzorujejo posamezna ministrstva, urad, ki se s tem ukvarja, je nekaj časa samostojen, pa spet del kabineta predsednika vlade itd.

"Dlje časa zbiramo dokumente, kot traja ena evropska perspektiva - potem je jasno, da ne moremo počrpati sredstev," opozarja Jerajeva, Tonin pa dodaja: "Smo svetovni prvaki v kompliciranju." Tudi Kontič je prepričan, da smo v Sloveniji "bolj papeški od papeža".

Kadrovska podhranjenost ...
Mesec pa težavo vidi v kadrovski podhranjenosti majhnih občin, ki niso kompetentne za prijavljanje na evropske razpise. Z njim se strinja tudi Kontič - v njegovi občini je nekdanji župan pred leti zaposlil pet mladih, ki so se ukvarjali samo s pridobivanjem evropskih sredstev, danes se skupina sodelavcev financira sama, pojasnjuje. "Uspešno črpanje evropskih sredstev ni odvisno od velikosti občin, ampak od kadrov, ki so zaposleni, pomembno pa je tudi to, da imaš pravo vizijo," podobno meni Jasmina Opec.

... in delovanje "po domače"
Jurša pa opozarja, da je treba ločiti projekte, ki se izvajajo v eni občini, in tiste, ki se izvajajo v več občinah, saj je pri teh velika težava usklajevanje: "Ko je več občin pri enem projektu, se lahko zadeve še bolj zapletejo. Pomembno je, da imamo pri takih projektih predvsem sposobne ljudi. Seveda pa jim mora parirati tudi birokracija na državni ravni." Jerajeva je opozorila, da je velika krivda na državi, "je pa res, da občine pogosto delajo kaj po domače". Pri evropskih projektih pa je to lahko težava.

Jasmina Opec je prepričana, da je težava tudi v tem, da se tistim, ki delajo napake pri prijavljanju na razpise, nikoli nič ne zgodi. Če bi bile kakšne sankcije, je prepričana, bi bilo to drugače - tako na lokalni kot na državni ravni. Kontič pa opozarja še na to, da bi moralo ministrstvo pri pridobivanju sredstev občinam pomagati, ne samo nadzirati.

Odpoklic župana?
"Najboljši odpoklic župana bo 5. oktobra, kjer bodo v tistih občinah, kjer z njimi niso zadovoljni, izvolili novega," je prepričana Jasmina Opec, ki dodaja še, da bi morali potem ta institut uvesti za vse voljene funkcije. Mesec ta institut pozdravlja, saj je to način, kako dati ljudem možnost nadzora, Tonin pa bi ga dopustil takrat, ko gre za resne nepravilnosti: "Ne more vsak, ki je nezadovoljen zaradi javne razsvetljave v svoji ulici, začeti zbirati podpise za odpoklic župana." Jurša pa poudarja, da je povsem jasno, da ljudje, ki kršijo zakone, ne smejo biti župani.