Stopnja brezposelnosti se je zadnja leta v Mariboru povečevala in je druga najvišja v državi. Kako bi zagotovili več delovnih mest in kako ustaviti odliv ljudi? Kakšno vlogo lahko pri tem odigra Športni center (ŠC) Pohorje, je voditelj Zoran Medved povprašal kandidate.

Nekdanji župan Franc Kangler (Županova lista) je poudaril, da je ključen dober dialog z vlado, saj ima le ona prek morebitnega intervencijskega zakona prave vzvode za temeljito rešitev situacije, pomemben vir so tudi evropska sredstva. Za ŠC Pohorje je treba po njegovem mnenju poiskati dolgoročnega strateškega partnerja, ki bi bil pripravljen dolgoročno razvijati dejavnost.

Zdajšnji župan Andrej Fištravec je zatrdil, da je za nova delovna mesta že veliko storil. Zagotovil jih je že 600, in ravno te dni bo objavljen razpis za 52 novih v tovarni električnih baterij, kar je zasluga pridobljenih subvencij, je dejal. Tudi za ŠC Pohorje že ima rešitev: ustanovljen konzorcij za nakup "po pošteni ceni", tako da imamo "denar in voljo", se je pohvalil.
Prvi cilj je takojšnje zmanjšanje obremenitev gospodarstva, vključno z ukinitvijo Fištravčevega "davka na dež", je napovedal Stojan Auer (LPR). Denar bi terjal od države, ki je obljubljala desetine milijonov, ter poskrbel za boljše črpanje evropskega denarja.

Nerealno je s tega mesta obljubljati nova delovna mesta, je dejal Borut Ambrožič (Medgeneracijska stranka). Obljubil pa je, da se bo kot župan z vso energijo zavzemal za to, da bo okolje čim prijaznejše do morebitnih investitorjev, saj lahko ravno oni prinesejo nova delovna mesta.

Melqart Mohamad Berro (Zelena koalicija) vidi rešitev v zelenem turizmu. Podjetja bi spodbujal, da prevzamejo zdaj prazne prostore in tudi Pohorje - skupaj z vsemi občinami, ki jih obsega - razvijajo v smeri turizma.

Dragan Bosnić (ZaAB) je mnenja, da občina ne sme "zaiti v prostitucijo", torej privabljati tuje investitorje in jim prodajati lastnino, saj ti želijo le izkoriščanje in poceni delovno silo, je dejal. Rešitev vidi v tem, da mladi ustanavljajo zagonska podjetja. ŠC Pohorje po njegovem mnenju ne sme v stečaj, temveč ga mora DUTB reševati.

Peter Tomaž Dobrila (Solidarnost) je za to, da bi ljudi zaposlovali z javnimi deli in subvencionirali samozaposlovanje - tudi z evropskimi sredstvi. ŠC Pohorje bi morale po njegovem mnenju reševati vse občine, ki imajo Pohorje v svojih mejah.

Metod Dolinšek (SD) je bil optimističen: Maribor ima dobro naravno lego in intelektualce, zato se "da stvari premakniti" že tako, če se vsi združijo. ŠC Pohorje pa je tajkunska zgodba, zato naj tam najprej delo opravijo organi pregona, je pozval.

Franc Jesenek (SSN) bi zemljišča komunalno opremljal in investitorjem ponujal izdelane industrijske cone. Nezaposlenost je treba zmanjševati z reševanjem strukturne brezposelnosti, z javnimi deli ali prostovoljstvom, je dejal. Za ŠC Pohorje ne vidi druge rešitve kot stečaj, ki lahko edini pripelje novega in dobrega gospodarja.

Tomaž Kancler (SDS) ključ vidi v malem in srednjem gospodarstvu, ki da je hrbtenica občine. Podjetniški sklad naj jim pomaga in kmalu bomo imeli tisoče novih zaposlitev, je obljubil.

Anton Kranjc je zadovoljen, da ima njegova stranka SMC "zelo dober program", ki da je poln dobrih ukrepov, in ti bodo prinesli nova delovna mesta. Med ukrepi sta večja skrb za mlade in ustanovitev portala, ki bi ljudem svetoval pri iskanju službe.
Odhoda mladih se ne da preprečiti, je zatrdil Danilo Filip Križman (SMS). Nasprotno, treba jih je znati privabiti nazaj, in to tako, da Maribor razvije dobre pogoje za mala in srednja podjetja - kar se do zdaj ni zgodilo zaradi slovenske "politične klike", je sporočil občinstvu.
Rok Maltarski (LDS) rešitev vidi v gospodarstvu, ki je zmožno ponuditi izdelke z visoko dodano vrednostjo, in privabljanju ravno takšnih investitorjev. Za ŠC Pohorje bi sam iskal koncesionarja, ali pa pozval DUTB, naj zagotovi denar za zagon vzpenjače.
Bernard Memon (NSi) rešitev za brezposelnost vidi v podjetniškem inkubatorju, ki bi lahko perspektivnim kadrom vzpostavljal pogoje, da sami ustvarjajo in razvijajo svoje ideje. Je proti stečaju ŠC-ja Pohorje, saj meni, da bi hoteli na ta način "tisti, ki so podjetje izčrpavali", priti nazaj v lastniško strukturo in se okoristiti. Občina naj poskrbi za žičnice, investitor pa naj kupi hotele, je predstavil svoje mnenje.
Za Petra Rižnarja (Združena levica) je rešitev precej enostavna: denar, 66 milijonov evrov, naj da država. V ŠC-ju Pohorje naj najprej svoje delo opravijo organi pregona, zasežejo morebitno protipravno pridobljeno premoženje, ki se lahko potroši za reševanje zavoda, je dejal. Alternativa je v tem, da zagonski kapital zagotovi lastnik, DUTB.
Rešitev je ustanovitev vzporedne valute mariborčan in lokalne banke, ki bi skrbela za brezobrestna posojila, je svojo vizijo razkril Andrej Šiško iz Gibanja Zedinjena Slovenija. Poudaril je pomembnost mariborske enotnosti, ki se mora pokazati tudi pri reševanju ŠC-ja Pohorje, saj je bila to nekoč družbena lastnina. Zasebniki so se okoristili in kradli, zdaj pa je treba to premoženje vrniti skupnosti, je zatrdil Šiško.
Nasprotno je bil Oton Štrucl iz Krščanskih demokratov mnenja, da evro kar dobro služi. Pri novih delovnih mestih mora poseči država, saj imata po njegovem mnenju občina in župan bolj kot ne zvezane roke. "Nič ni narobe, če gredo mladi ven, le vrniti jih je treba," je izjavil. Med drugim tako, da se ŠC Pohorje prestrukturira in obrne k drugim oblikam turizma, takšnim, ki se ne zanašajo samo na sneg.
Na koncu so spregovorili tudi o sodelovalnem (participatornem) proračunu, kjer o porabi dela javnega denarja neposredno odloča javnost. Vsi kandidati so se do ideje opredelili pozitivno, le da bi jo nekateri uvedli postopoma, drugi pa takoj.