Maister je pokazal, da Slovenci znamo ubraniti svojo pot v zgodovini. Foto: RTV SLO
Maister je pokazal, da Slovenci znamo ubraniti svojo pot v zgodovini. Foto: RTV SLO

Na osrednji proslavi ob prvem praznovanju dneva Rudolfa Maistra je Janša nekdanjega vojaka in pesnika opisal kot neločljivo povezanega z narodovo emancipacijo.

Opozoril je na njegovo zgodovinsko dediščino, ubranjeno severovzhodno mejo 23. novembra 1918, brez katere bi izgubili Štajersko, Koroško in najbrž tudi Prekmurje. Maister je po njegovih besedah kljub težkim razmeram dokazal, da Slovenci v ključnih trenutkih znamo črpati iz lastne notranje moči in volje, se postaviti za svoj prav ter ubraniti svojo pot v zgodovini.

Maister se je rodil 1874 v Kamniku. 1. novembra 1918 je prevzel vojaško poveljstvo nad Mariborom in Štajersko. Umrl je leta 1934 na Uncu pri Rakeku, pokopan pa je v Mariboru.
Pogum za reforme
V slavnostnem govoru se je dotaknil tudi aktualnih dogodkov v državi in dejal, da nam je dozdajšnji razvoj zagotovil dovolj dobro podlago, da se brez zategovanja pasu lahko soočimo z izzivi reform, ki jih načrtuje ali praktično že izvaja celotna Evropa.

Po njegovem mnenju sta pri tem potrebna pogum in večja enotnost, medtem ko je nasprotovanje razumnim spremembam v svetu, ki se vsak dan hitreje spreminja, privoljevanja v slabo prihodnost, povečano brezposelnost in gospodarsko nazadovanje. Slovenija si tega na zasluži, je še poudaril Janša.

Celotno proslavo si lahko ogledate tukaj.
Pester kulturni program
Proslava s 120 nastopajočimi je potekala v mariborski dvorani Leona Štuklja, kjer se je zbralo okoli 2.000 gostov iz političnega, gospodarskega, univerzitetnega in družbenega življenja. Pester kulturni program je oblikoval Bojan Labovič.

NOVI PRAZNIKI
7. avgust -
dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom
15. september - vrnitev Primorske matični domovini
23. september - dan Rudolfa Maistra

Dan Rudolfa Maistra je eden izmed treh novih državnih praznikov, ki jih letos prvič praznujemo. Primorci po novem tako proslavljajo 15. september kot dan spomina na leto 1947, ko je začela veljati mirovna pogodba z Italijo in je pomenila vrnitev Primorske matični domovini, Prekmurci pa 7. avgust kot dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Vsi trije prazniki niso dela prosti dnevi.