Zakon o osnovni šoli določa, da morajo starši v 1. razred vpisati otroke, ki bodo v koledarskem letu, v katerem bodo začeli obiskovati osnovno šolo, dopolnili šest let. Če starši menijo, da njihov otrok še ni pripravljen za vpis v šolo, lahko predlagajo odložitev šolanja, pri čemer pa je treba nepripravljenost posebej ugotavljati. Predlog lahko poda tudi zdravstvena služba, je za STA poročala novinarka Lara Draškovič.

Po podatkih državnega statističnega urada se je število učencev, ki so v prvi razred osnovne šole vpisani z odloženim vpisom, v zadnjih desetih letih več kot podvojilo. Tako je bilo v šolskem letu 2009/2010 v 1. razred z odloženim vpisom vpisanih 808 od 17.457 učencev oziroma 4,6 odstotka vseh. V šolskem letu 2014/2015 je bilo na tak način vpisanih 1291 od 21.699 prvošolcev ali skoraj šest odstotkov vseh, v šolskem letu 2018/2019 pa 2258 od 21.760 prvošolcev oziroma 10,3 odstotka vseh.

Starši se bojijo, da otrok še ne bo kos izzivom

Kot je za STA pojasnila razvojna psihologinja in profesorica na oddelku za psihologijo ljubljanske filozofske fakultete Ljubica Marjanovič Umek, podobno opažajo tudi v nekaterih drugih evropskih državah. Razlogi, ki jih navajajo starši, so po njenih besedah različni. Kot kažejo tuje in slovenske raziskave ter analize, starši pogosto navajajo, da njihov otrok socialno in čustveno ni pripravljen za šolo, pogosto se ne odločijo za vključitev v šolo tudi, če je njihov otrok rojen v jesenskih mesecih in bi bil med najmlajšimi v razredu. Nekateri verjamejo, da bo otrok v šoli dosegal boljši uspeh, če bo še eno leto v vrtcu, navaja Ljubica Marjanovič Umek.

A v tujih raziskavah – v Sloveniji take raziskave še nimamo – v katerih so raziskovalci več let spremljali otroke, ki kot šoloobvezni niso bili vključeni v šolo, so ugotovili, da zgolj preložitev šolanja otrok za eno leto ne prinese večje uspešnosti v šoli in tudi ne večje socialne prilagojenosti, pojasnjuje Marjanovič Umek. "Še posebej neugodno za razvoj in učenje otrok je, če otrok v letu, ko bi se moral vključiti v šolo, vendar se ni, tudi ne obiskuje vrtca," opozarja.

Nekateri starši: Prehod ni mehek

V Zvezi aktivov svetov staršev Slovenije (ZASSS) medtem poudarjajo, da starši s predlogom poznejšega vpisa otroku želijo le najboljše. Starši po njihovem mnenju ne gledajo le kratkoročno, ampak odločitev sprejmejo na daljši rok, saj otroka poznajo, predlogi pa so večinoma utemeljeni. Kot še poudarjajo, šole vsak predlog obravnavajo individualno in v največjo korist otroka.
A tudi v ZASSS-ju ugotavljajo, da starši kot glavni razlog za odlog šolanja navajajo to, da otroku s tem omogočijo še leto dni brezskrbnega otroštva, izražajo pa tudi bojazen, da otrok ne bo kos zahtevam, ki jih bo imel v šoli.

Sorodna novica Vse več staršev se odloči za poznejši vpis prvošolčkov

"V širšem kontekstu bi morali zelo resno vzeti predvsem opažanja, da je prvi razred že precej daleč od 'mehkega' prehoda iz vrtca v šolo, z veliko igranja, ne prezahtevnimi učnimi cilji in prijazen tudi do mlajših otrok, saj nekateri ob vstopu v 1. razred še ne dosežejo 6 let starosti," opozarjajo v ZASSS.

Vstop v šolo je zahteven za otroka tako na čustveni, socialni ter fizični ravni kot tudi zaradi visokih intelektualnih zahtev prvega razreda. Zato starši velikokrat utemeljeno presodijo, da bo za njihovega otroka dolgoročno bolje, če bo pred soočenjem s takimi izzivi še eno leto zorel, saj se pri tej starosti eno leto razvoja na vseh omenjenih področjih zelo pozna. Otrok bo tako leto pozneje šolo začel z lažjim in uspešnejšim obvladovanjem teh izzivov, navajajo v ZASSS-u.

"Marsikateremu staršu je žal"

Za posamezne otroke, zlasti tiste, ki so v zgodnji zdravstveni ali psihološki obravnavi, pa je lahko odložitev šolanja tudi strokovno utemeljena. Ljubica Marjanovič Umek je pri tem prepričana, da bi bilo treba razloge staršev za odložitev šolanja podrobneje proučiti in ponovno strokovno razmisliti o morebitnih prevelikih sistemskih in didaktičnih odmikih od prvotno postavljenega prvega razreda in triletja v devetletki. Zgolj odlaganje šolanja šoloobveznim otrokom zanesljivo ni strokovno utemeljena dolgoročna rešitev, še opozarja.

Na ZASSS-ju ob tem še poudarjajo, da starši kot pomembno ocenjujejo to, da šole predloge obravnavajo resno, strokovno in individualno. Po njihovem mnenju pa štejejo tudi argumenti, ki si jih starši izmenjajo med sabo in kažejo na to, da je marsikateremu staršu žal, da za svojega otroka ni predlagal odložitve vpisa, medtem ko takih, ki bi obžalovali poznejši vpis, skoraj ni.