Marušič se je predstavil pred člani odbora DZ za zdravje in odgovarjal na njihova vprašanja. Foto: MMC RTV SLO
Marušič se je predstavil pred člani odbora DZ za zdravje in odgovarjal na njihova vprašanja. Foto: MMC RTV SLO
Zdravniki
Število zdravnikov, zlasti osebnih, je pri nas premajhno, poudarja kandidat za ministra. Foto: MMC RTV SLO
Analiza
Del analize, ki jo je predstavil Marušič. Sliko povečate s klikom nanjo. Foto: MMC RTV SLO
Marušič
Marušič je po seji odbora pojasnil, da o svojih sodelavcih na ministrstvu še ni razmišljal in to pušča za čas po sredi. Pojasnil pa je, da si želi, da bi mu nekateri njegovi sodelavci z zavoda za zdravstveno zavarovanje sledili na ministrstvo, saj bo le z njimi lahko izpeljal zadane spremembe. Foto: MZ
Bolnišnica
Ležalno dobo bi bilo mogoče ponekod še skrajšati, meni Marušič. Foto: MMC RTV SLO
Zveza društev upokojencev Slovenije
V zvezi upokojencev menijo, da Marušič ni primeren kandidat za ministra za zdravje: "Že s svojim dosedanjim ravnanjem namreč dokazuje, da bo tudi v prihodnje podpiral takšne zakonodajne rešitve, ki bodo omogočale pretok denarja iz javnih sredstev, namenjenih za zdravstvo, v zasebne žepe, in bogatenje posameznih zdravstvenih delavcev. Torej na škodo prebivalstva, ki že danes komaj preživlja sebe, ob poglabljanju recesije pa se bo revščina še povečala." Foto: MMC RTV SLO
Vizija
Marušičev predlog ureditve trga z zdravili. Sliko povečate s klikom nanjo. Foto: MMC RTV SLO
Marušič se je predstavil pred odborom

Med glasovanjem je sedem od 11 prisotnih članov Marušiča podprlo, štirje pa so se glasovanja vzdržali. Poslanci so večinoma pohvalili Marušičevo predstavitev, zanimala pa so jih predvsem njegova stališča do aktualnih tem, povezanih z zdravstvom.

"Zdravstveni sistem bo težko še izžemati"
Kandidat za ministra za zdravje Marušič je pred člani odpora poudaril, da smo vstopili v EU, kjer so se zdravstveni ministri zavezali skupnim vrednotam: univerzalnosti, dostopnosti, solidarnosti, enakosti.

"Moja vizija je pozitivno zdravje prebivalstva," je povedal. To, kot pravi, pomeni, da morajo biti prebivalci zdravi in imeti pozitiven odnos do zdravja, kar zahteva sistem, ki mora biti prožen, da se lahko odziva na zdravstvene potrebe državljanov v zelo kratkih terminih.

Na eni strani potrebe po zdravstvenih storitvah naraščajo, na drugi strani pa so vprašljiva razpoložljiva finančna sredstva, saj sta nujni ne le finančna vzdržnost, ampak vzdržnost nasploh - pri kadrih, infrastrukturi ipd., je poudaril Marušič.

S starostjo naraščajo stroški
Še pred petimi ali desetimi leti je kazalo, da s starostjo stroški naraščajo, to pa danes več ne drži, navaja Marušič. Bistveno pomembneje je obdobje zadnjih 15 let življenja. To po njegovih besedah določa dolžino življenja in tudi stroške. Nujen je torej integralni pristop. Drugi pristop po njegovih besedah predstavlja uvajanje preventivnih aktivnosti in novih zdravstvenih tehnologij, s čimer se bolezni odkrijejo v zgodnji fazi.

Slovenija po letih zdrave življenjske dobe, ko zdravstvenega sistema ne potrebujemo, zaostaja za evropsko sedemindvajseterico, je poudaril Marušič. Po njegovih besedah je aktivnosti zato treba usmeriti na ljudi med 40. in 60. letom.

Osebnih zdravnikov premalo
Po številu zdravnikov na prebivalca smo na repu Evropske unije, zlasti po številu splošnih zdravnikov. Tudi število postelj je izjemno nizko, je opozoril. Očitno je torej, da smo v primerjavi z EU-jem kadrovsko podhranjeni, dodaja. Nujna je tudi bolj integralna obravnava na primarni ravni, je dejal. Prav tako je izpostavil potrebo po povezovanju bolnišnic, predvsem manjših, v mrežo.

A od kod sredstva? Vlada je s sklepi lani omilila zahteve po zmanjševanju sredstev v zdravstvenem sistemu; tudi letos je naložila skoraj 19 dodatnih milijonov za obravnavo na sekundarni ravni. Težko bo še dodatno pritiskati in izžemati sistem, še meni kandidat za ministra za zdravje. Po njegovih besedah Slovenija za zdravstvo res namenja že skoraj devet odstotkov BDP-ja, a ta sredstva so se realno zmanjšala za 143 milijonov evrov. Ocenuje tudi, da je zdravstvo še zmeraj v recesiji.

V zvezi s tem je poudaril varčevanje pri ležalnih dobah, zlasti so te predolge pred operacijami, je poudaril.

Problematičen dvojen sistem zavarovanja
Pri nas imamo obvezno zdravstveno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje - sam je nasprotnik tega modela, je povedal in opozoril na delitev bolniškega dopusta na dvojno obdobje, ko sledi prehod iz ene blagajne v drugo. Ali ne bi bilo bolje tega združiti, se sprašuje Marušič. Podobno problematično je zanj kritje nenujnih reševalnih prevozov pretežno iz prostovoljnega zavarovanja, saj se tako, kot meni, javni zdravstveni sistem s tem ne ukvarja dovolj. Namesto sedanjega sistema bi morali bo njegovih besedah oblikovati t. i. košarico pravic.

Po Marušičevi predstavitvi so vprašanja postavljali člani odbora. Več poslancev je zanimalo njegovo stališče do vprašanja članstva in obstoja zdravniške zbornice. Marušič je zatrdil, da ukinitev vseh pooblastil zbornice "čez noč" ne bi bila dobra, saj bo težko zagotoviti izvajanje teh pooblastil drugje. Zbornica o njegovih besedah ni le ena oseba, ukinjajne zbornice, "ker nam nekaj ni všeč", pa je, kot pravi, zgrešeno. Prepričan je še, da načrtovana agencija za kakovost ne bo odgovorila na potrebe.

"Zdravniki javnega sektorja ne morejo delati v zasebnem"
Dotaknili so se tudi ločitve javnega in zasebnega v zdravstvu. Spornost dela zdravnikov iz javnega sektorja v zasebnih ambulantah je Marušič komentiral s prispodobo, da "košarkaš Olimpije ne more igrati tudi za Slovan". Kot je dejal, si ne predstavlja, da bi javni uslužbenec izvajal storitve tudi v popolnoma zasebnem sektorju, zato sam tega ne podpira. "To bi morali regulirati," je dodal.

S preglednejšim javnim sistemom bi sredstva samoplačniških ambulant lahko spravili v druge oblike, je še dejal Marušič. Državljane je treba po njegovih besedah nekako zavarovati pred skušnjavo, da si sami izberejo neko uslugo, ne glede na to, kakšni so njihovi simptomi. Sicer pa je po njegovih besedah nujno, da se bojujemo proti privilegijem, tudi s pomočjo enotne koncesijske pogodbe in okrepljenega nadzora.

Pojasnil je tudi, da je eden izmed njegovih ciljev prav izboljšati kakovost življenja vseh zaposlenih v zdravstvu - tudi s spremembo dežurne službe. Meni, da bo treba pripraviti kriterije delitve dela zunaj rednega delovnega časa in plačevanje po kategorizacijah dežurnih mest, ne pa po dežurajočem zdravniku. Ta sprememba ne more priti čez noč, a jo bodo morali uvesti, če bodo bolnišnice želele prihraniti, je prepričan.

V Zvezi društev upokojencev Slovenije se sprašujejo o primernosti Dorjana Marušiča kot ministra za zdravje glede na njegovo dosedanje delovanje z moralnega vidika primeren za to funkcijo. Marušič je bil namreč zaposlen kot svetovalec generalnega direktorja ZZZS-ja Sama Fakina in je lastnik dveh podjetij (enega skupaj s Fakinom), preko katerih izvaja svetovalno dejavnost za področje managementa in financiranja v zdravstvu. "Marušič dela tudi kot zdravnik specialist v ZD Sežana in v kardiološki ambulanti v Ljubljani, Kotnikova 5. V predlogu zakona o zdravstveni dejavnosti direktor zdravstvenega zavoda ne sme opravljati hkrati zdravstvenih storitev. Ali je vodenje celotnega slovenskega zdravstva res manj zahtevno kot vodenje enega samega zdravstvenega zavoda? Kako bo lahko ob 20-odstotni odsotnosti, ko bo delal kot zdravnik, kompetentno opravljal funkcijo ministra," se sprašujejo v Zdusu.

Podpora delno zagotovljena
Kot je znano, so koalicijske stranke z izjemo DeSUS-a, ki se bo še odločil, že prejšnji teden napovedale, da bodo podprle 53-letnega zdravnika in matematika, saj je koalicijskim poslancem takrat predstavil svojo vizijo zdravstvene politike do leta 2013 in svoje stališče do zdravstvene reforme. Zadržke glede Marušiča imajo sicer tudi nekateri poslanci SD-ja, a kot meni vodja poslanske skupine Bojan Kontič, to ne bo vplivalo na njihovo enotno podporo pri glasovanju v državnem zboru.

Poslanci DeSUS-a se bodo pri glasovanju, kot napoveduje predsednik stranke Karl Erjavec, najverjetneje odločali po lastni vesti. V SLS-u so napovedali načelno podporo, podobno pravijo v SNS-u, za odločanje poslancev SDS-a pa naj bi bili ključni prav Marušičevi odgovori na zaslišanju.

Predlog kandidata za ministra za zdravje je premier Borut Pahor v državni zbor vložil v četrtek, ko je prejel tudi odstopno izjavo dotedanjega ministra Boruta Miklavčiča. Ta je odstopil iz zdravstvenih razlogov.

Izredna seja državnega zbora, na kateri bodo poslanci obravnavali odstop Miklavčiča in predlog kandidata za njegovega naslednika, bo v sredo.

Marušič se je predstavil pred odborom