Mate je prepričan, da se status izbrisanih ne more urejati za nazaj in da je treba omejiti višino odškodnin. Foto: RTV SLO
Mate je prepričan, da se status izbrisanih ne more urejati za nazaj in da je treba omejiti višino odškodnin. Foto: RTV SLO
V petek lahko pričakujemo burno javno predstavitev mnenj o t. i. ustavnem zakonu o izbrisanih. Foto: RTV SLO

Kot je še pojasnil, je zakonodaja, ki je bila sprejeta ob osamosvojitvi Slovenije, zelo široko odprla vrata osebam, ki niso imele slovenskega državljanstva. Več kot 171.000 ljudi, ki so na dan 31. december 1990 prebivali v naši državi, je izkoristilo to možnost in pod ugodnimi pogoji prišlo do državljanstva in ureditve statusa. Vsak, ki je stalno prebival na ozemlju Slovenije, je imel možnost, da se odloči, kako urediti svoj status, je poudaril Mate.

Slovenija pred letom 1992 pozivala k ureditvi ststusa
Pred petkovo javno predstavitvijo mnenj o t. i. ustavnem zakonu o izbrisanih je zatrdil, da je omenjena zakonodaja določala roke za ureditev statusa. 26. februarja 1992 pa so bile osebe, ki niso oddale vloge za državljanstvo, prenesene v register tujcev in označene, da statusa niso uredile.

Poleg tega je minister za notranje zadeve poudaril, da je država državljane drugih republik SFRJ-ja večkrat pozvala, naj si uredijo status.

Mate zavrača odločbo ustavnega sodišča
Glede odločbe ustavnega sodišča iz leta 2003, po kateri bi bilo treba izdati dopolnilne odločbe za ureditev statusa od dneva izbrisa, pa Mate pravi, da za to ni zakonske osnove. T. i. tehnični zakon so državljani na referendumu zavrnili, sistemski pa nikoli ni bil sprejet, je spomnil. "Zato ostaja odprto vprašanje, kako zakonsko urediti osnovo, da se kakršna koli odločba komur koli izda."

Minister: Ustavni zakon rešuje več težav
Minister je prepričan, da ustavni zakon rešuje več vprašanj. Po njegovih besedah omogoča rešitev vlog za ureditev statusa, pri čemer se statusa ne more urejati za nazaj, temveč le od takrat, ko je bila vložena vloga za njegovo ureditev.

Kot je še pojasnil, dopušča možnost, da se je komu storila krivica, vendar je po njegovem takšnih primerov zelo malo. Predlagani zakon zahteva individualno obravnavo, ureja pa tudi status otrok, rojenih v družinah t. i. izbrisanih.

"V DZ-ju bi se dalo rešiti tudi vprašanje odškodnin"
Zakon sicer ne predvideva izplačila odškodnin, Mate pa je prepričan, da bi v DZ-ju lahko našli rešitev tudi za to vprašanje. Pojasnil je še, da so do zdaj prejeli 55 odškodninskih zahtevkov, 29 pa so jih rešili. Veliko število zahtevkov sicer ne vsebuje zneska odškodnine, med zahtevanimi zneski pa naj bi izstopal zahtevek v višini 560.000 evrov.