V Pravni mreži za varstvo demokracije, iniciativi, ki je nastala v času epidemije covida-19 in nudi pravno podporo posameznikom ter organizacijam, ki so se znašli v pravnih postopkih zaradi javnega udejstvovanja, že več mesecev spremljajo policijske postopke, ki se izvajajo nad posamezniki v imenu preprečevanja širjenja nalezljive bolezni. V okviru okrogle mize, ki so jo pripravili v sodelovanju s časopisom Dnevnik, so med drugim znova opozorili na nekatere primere povečanja policijske represije, nesorazmerno izrečenih glob zaradi kršitev vladnih odlokov in tudi kršitev varstva osebnih podatkov v prekrškovnih postopkih.

Kot je v imenu Pravne mreže v uvodu izpostavila Anuška Podvršič, primeri posameznikov kažejo, da policija ne zagotavlja "niti temeljnih pravic, ki jim imajo državljani v prekrškovnem postopku". Omenila je primere posameznikov, ki so prejeli globe zaradi udeležbe na shodih, pa na njih sploh niso bili prisotni, pa tiste, ki so bili kaznovani le zaradi napisov "upor" in "stop janšizmu". Po pravno pomoč so se na njih obrnili tudi posamezniki, ki so jim policisti globe izrekli kar na domačem naslovu. V Pravni mreži ocenjujejo, da se je na protestnih shodih v zadnjih mesecih povečala tudi policijska represija. Anuška Podvršič je spomnila na primer fanta, ki ni bil udeleženec protesta, ampak je zgolj prekoračil policijsko uro, policist pa je nadenj spustil policijskega psa.

Na podlagi opisanega se tako popolnoma upravičeno zastavlja vprašanje, ali gre razloge za ravnanje policistov v zadnjem letu, ko so v državi vladale izredne razmere, iskati tudi v njihovi spremenjeni percepciji temeljnih ustavnih pravic. Alojz Sladič z Uprave uniformirane policije Generalne policijske uprave (GPU) pravi, da "nikakor ne", razlog so po njegovem mnenju spremenjene razmere zaradi pojava epidemije covida-19. Ta je privedla do sprejemanja vrste ukrepov, ki so dopolnjevali osnovne omejitve iz zakona o nalezljivih boleznih, z njimi pa je oblast tako ali drugače posegla v varovane pravice, jih na različne načine omejila – tudi tiste, ki so ljudem najpomembnejše, in sicer pravice do gibanja, izražanja, do svobodnega potovanja.

"Ukrepi policije so sledili omejevalnim ukrepom in hote ali nehote pripeljali do občutka, da policija izvaja hujšo represijo, da so njeni ukrepi nesorazmerni, da prekoračuje pooblastila, da so postopki bistveno drugačni, kot so bili prej," je menil Sladič in dodal, da je bil ključen dogodek med epidemijo, ko je policija oktobra na podlagi enega izmed protikoronskih zakonov postala prekrškovni organ, kar je privedlo do drastičnega porasta obravnavanih prekrškov po zakonu o nalezljivih boleznih.

V javnosti so močno odmevali tudi postopki, sproženi proti dijakom, ki so v Mariboru februarja protestirali za vrnitev v šole, nekateri so se morali zaradi tega zagovarjati tudi na sodišču. Po mnenju Katje Filipčič, predavateljice za kazensko pravo z ljubljanske pravne fakultete, je sodišče v primeru dijakov dalo jasno vedeti, "da je zavarovalo svobodo izražanja in gibanja". Opravičilo sodišča je imelo po njenem mnenju več sporočil – da se je sodišče opravičilo za ravnanje policije, ker je dijake kaznovala zaradi izražanja mnenj, šlo pa je tudi za "kritiko policije, ker ni uporabila možnosti, ki jih po zakonu ima". "Policija ima zelo pomembno pooblastilo, zakon ji nalaga možnost, da glede na konkretne okoliščine oceni težo dejanja in se na podlagi tega odloči, da ne bo izdala odločbe, da bo izdala samo opozorilo," opozarja Filipčič. Opravičilo sodišča pa razume tudi kot sporočilo vladi, da so njeni ukrepi "nelegitimni in nelegalni". "Gre v prvi meri za nesorazmeren poseg v pravico do zbiranja – lahko se poseže v njeno pravico, vendar na sorazmeren način, česar vlada ni storila, vlada tudi nima pooblastila, da bi omejevala zbiranja in shode, ustava pravi, da se to lahko počne z zakonom, ne pa z odlokom," je poudarila Katja Filipčič.

"Policijski vodje so nekritično sledili navodilom politike"

Da je kritika do policije glede njihove izvajanja represije po vsem, kar se je dogajalo v zadnjem letu, upravičena, pa je poudaril tudi Miroslav Žaberl, strokovnjak za policijska pooblastila s Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru. Bolj kot do policistov pa je kritičen do vlade in njenega sprejemanja odlokov, ustavnega sodišča, ki zelo počasi razrešuje dane pobude, in do "servilnih policijskih vodij", ki so nekritično sledili usmeritvam vladajoče politike, da morajo dosledno ukrepati, kar je po njegovem mnenju razlog za "pretirano represijo oz. represivno ukrepanje, ki se izkazuje v velikem številu izrečenih glob". Pa lahko policist na terenu ukrepa drugače? Koliko avtonomije imajo pri svojem odločanju? "V policiji še vedno velja načelo poslušnost, kar je policistu naročeno, mora izvršiti, zakonodaja pozna določbe, ki mu zapovedujejo, da mora nezakonit ukaz ali odredbo zavrniti. Pri prekršku majhnega pomena pa se lahko odloča, ali bo nekoga prekrškovno obravnaval ali zgolj opozoril. V takšnih razmerah, ko so ljudje že tako ali tako imeli težave zaradi vseh teh ukrepov, ko je vlada slabo komunicirala, zakaj bi se morali ukrepov držati, so se policisti znašli med tnalom in nakovalom, ker so morali izvrševati zakon. Neprijavljeni shodi so bili še posebej izziv, po nepotrebnem je morala policija uporabljati dodatne kadrovske resurse, da so zavarovali javni shod. Žal so policijski vodje nekritično sledili navodilom politike, policija je zaradi tega žal izgubila velik del kapitala uživanja ugleda v javnosti, ki ga je imela do zdaj," ocenjuje Žaberl.

Primere ravnanja policistov obravnava tudi varuh človekovih pravic: "Vsak plačilni nalog bi moral biti izdan na kraju samem"

Nekateri primeri ravnanja policistov v primeru izdajanja plačilnih nalogov v povezavi s kršenjem vladnih odlokov so se znašli tudi pod drobnogledom varuha človekovih opravic. Trenutno obravnavajo več pobud posameznikov, ki jim je skupen očitek, da posameznikom na protestnem shodu prekršek ni bil izrečen na samem kraju dejanja in da jim ni bila dana možnost, da se izrečejo o okoliščinah prekrška. "Slišali smo tudi to, da opis dejanskega stanja, ki so ga prejeli skupaj s plačilnim nalogom, ni ustrezal dejanskemu stanju na samem dogodku, očitek je tudi ta, da je opis dejanskega stanja sestavil policist, ki postopka sploh ni vodil, pojavljajo se tudi očitki o nesorazmerni rabi sile, postopku ugotavljanja identitete, načinu vročanju plačilnih nalogov," je na okrogli mizi aktualne primere predstavil Ivan Šelih, namestnik varuha človekovih pravic, in dodal, da so od policije med drugim zahtevali jasno razlago, kako je potekala identifikacija posameznikov.

"Iz zadev, ki smo ji prejeli, ugotavljamo tudi, da so v veliko primerih opisi dejanskega stanja preveč posplošeni, zanima nas praksa policije, v katerih primerih se odloča, da plačilnega naloga ne izda na kraju samem – to je v zakonu o prekrških izjema, menimo, da bi moral biti vsak plačilni nalog izdan na kraju samem," je pojasnil Šelih, ki še ocenjuje, da je v širšem pogledu temeljna tudi zastarelost zakona o preprečevanju širjenja nalezljivih bolezni, v primeru katerega bo po njegovem mnenju treba vložiti napore, da se jasno predvidijo postopki, kdaj in v katerih primerih lahko vlada s svojimi odloki posega v pravice in sprejema določene ukrepe. "Tukaj je potrebna ustrezna novelacija zakona, na to kažejo odločbe sodišč in sodne veje oblasti," je bil jasen namestnik varuha.

Da bi moral biti plačni nalog, ki pride na naslov kršilca po pošti, izjema in ne pravilo, se je strinjal tudi Miroslav Žaberl. "Če policist ugotovi prekršek, je prav in pravilno, da najprej z njim seznani kršilca, mu omogoči, da se izreče, kaj ima povedati v svojo obrambo. Ti prekrški, za katere se globe pošiljajo po pošti, niso zaželeni, niso pa nezakoniti, če je v nadaljevanju omogočena kršilcu možnost, da pojasni okoliščine."