V študentskih naseljih po Ljubljani se v zadnjih tednih pojavljajo napisi in plakati, s katerimi stanovalci izražajo svoje nezadovoljstvo s trenutnimi razmerami, vse več kritičnih zapisov študentov je mogoče zaslediti tudi na družbenih omrežjih. Očitki so uperjeni predvsem v vodstvo uprave Študentskih domov Ljubljana (ŠDL) in njenega direktorja Tomaža Pečnika, ki naj med epidemijo ne bi izkazali zadostnega posluha in razumevanja za stiske in potrebe stanovalcev in so razmere celo izkoristili za poseganje v kulturo in avtonomijo študentskega življenja.

Seznam razlogov za nezadovoljstvo je dolg, glavni vir pa je to, da se stanovalci počutijo, da jih je epidemija (oziroma z njo povezani ukrepi) izrinila iz lastnih domov, kjer so postali nezaželeni. "Zadnje leto je bilo za študentsko bivanje najverjetneje najbolj turbulentno v zgodovini. Študentje iz študentskih domov smo edini, ki jim je bila med epidemijo odvzeta pravica do prebivanje v začasnem prebivališču," opozarja predsednik Študentskega sveta stanovalcev (ŠSS) Patrik Čelik. Kot je dodal, so k temu gotovo pripomogle razmere epidemije, kar študentje razumejo, a vzroke za številne težave vidijo tudi v neprimernih odzivih na razmere.

Zaščitni ukrepi v nekaterih primerih povečali tveganja

Večina stanovalcev študentskih domov je med epidemijo zaradi vladnega odloka ostala pred vrati svojih sob in so se bili primorani vrniti domov, ne glede na razmere, ki so jih tam čakale. Nekateri so se tako na primer vračali v prebivališča, kjer so si gospodinjstvo delili s starimi starši, ki spadajo v rizično skupino, nekateri v domačem okolju nimajo urejenih razmer za študij, veliko študentov je zaradi selitve iz prestolnice izgubilo študentsko delo. Kot opozarjajo študenti, so se s tem dodatno poglobile razlike med bolj in manj privilegiranimi študenti – v študentskih domovih namreč pogosto prebivajo študentje, ki si ni morejo privoščiti bivanja pri zasebnikih.

Ukrepi po opozorilih študentov tako niso dosegli svojega poglavitnega namena. Čeprav naj bi bilo v središču preprečevanje širjenja virusa, so se glede na odlok morali namreč domov vrniti celo tisti študentje, ki so imeli v domačem gospodinjstvu okužene osebe. V nekaterih primerih so se študentje tako kljub nezakonitosti odločili ostati v svojih študentskih sobah.

Študentski svet stanovalcev je decembra 2020 pripravil anketo, ki jo je rešilo 1700 študentov oziroma približno petina vseh stanovalcev ŠDL-ja. Kar 69 odstotkov vprašanih je izrazilo mnenje, da njihove pravice med epidemijo niso ustrezno upoštevane, po mnenju 48 odstotkov pa jih je izselitev spravila v epidemično spornejši položaj, kot če bi ostali v domovih. Pozivi k razširitvi izjem, vsaj za prebolevnike in cepljene študente, ki jih je ŠSS pripravil v sodelovanju z upravo ŠDL-ja, so pri odločevalcih naleteli na gluha ušesa.

Spremenjen režim med epidemijo

Stanovalci ljubljanskih študentskih domov vse glasneje opozarjajo tudi na to, da se ob odsotnosti večine stanovalcev v domovih dogajajo spremembe, s katerimi se ne strinjajo. Bojijo se, da se bo takšno stanje uprava ohranila tudi po epidemiji. Pri tem opozarjajo na uvajanje strožjega nadzora nad stanovalci študentskih domov, tudi s pomočjo krepitve profesionalne varnostne službe na območjih domov in načrtov o razširitvi videonadzora ter z uvajanjem kartičnega sistema za vstopanje v nekatere študentske domove. Za našteto je bilo v letnem načrtu zavoda skupno predvidenih 70 tisoč evrov. Študentje menijo, da bi bilo denar veliko bolj smiselno nameniti za stvari, ki jih zahtevajo že dalj časa – na primer za izboljšavo internetnega omrežja, postavitev novih kolesarnic ali obnovo dotrajanih domskih kopalnic.

Z varnostnimi ukrepi, ki jih uvaja ŠDL, naj bi bilo sicer ogroženo tudi dobro uveljavljeno in med stanovalci priljubljeno 24-urno študentsko receptorsko delo, ki je bilo ustavljeno zaradi zaprtja domov med epidemijo. Kakršna koli odločitev o tem, da študentskega receptorskega dela po epidemiji ne bo več, sicer še ni bila sprejeta. Uprava ŠDL-ja ob tem zatrjuje, da zavod nikoli ni nameraval ukiniti dela študentov na recepcijah domov.

A stanovalci o tem niso tako prepričani. "Zavod ŠDL je predstavnikom študentov predstavil več razlogov za ukinitev dežurstva. Veliko predstavnikov je to doumelo kot nagib zavoda k ukinitvi," je pojasnil predsednik ŠSS-ja in pojasnil, da je to med stanovalci naletelo na burne odzive. Ob tem je poudaril, da pogovori z upravo potekajo in da bo ŠSS naredil vse, da uveljavi voljo in želje stanovalcev in ohrani študentsko receptorsko delo, ki študentom med drugim omogoča tudi delno pokritje stroškov bivanja.

Varnostniki v "dnevnih sobah" študentov

Na upravi ŠDL-ja zatrjujejo, da ne ne uvajajo sprememb na področju profesionalnih varnostnih služb. Kot so pojasnili, varnostniki obhodno službo med domovi opravljajo od leta 2018. Njihova navzočnost je med epidemijo nekoliko okrepljena, saj ob večinoma izpraznjenih domovih in ustavitvi študentskega dežurstva drugačna ureditev po navedbah uprave ni bila mogoča. A po opozorilih tistih, ki so lahko v domovih prebivali tudi v času omejitev, se je delovanje varnostnih služb korenito spremenilo.

"Epidemijo in zaprtje domov je uprava izrabila za ukinitev receptorskega dela in vpeljavo večjega števila varnostnikov. Izredne razmere izrablja še naprej – z vpeljavo vedno strožjega varovanja, ki ga težko dojamemo drugače kot nadzor in poseg v naš osebni prostor," opozarja Klara Jurečič, stanovalka študentskega naselja v Rožni dolini. Kot poudarjajo stanovalci, so varnostniki podjetja Valina, ki so pred epidemijo opravljali le zunanje nočne obhode, zdaj navzoči tudi čez dan, ob tem pa vstopajo tudi v skupne bivalne prostore študentov, kot so kuhinje in kopalnice. Uprava pa je za to, da bi bil nadzor evidentiran v posamezna nadstropja domov namestila tudi čitalnike, ki naj bi zagotavljali, da varnostniki obhodijo celotne domove.

Če vodstvo svoje poteze opravičuje z zagotavljanjem varnosti in zadostitvijo zakonodajnih zahtev, študentje v njih vidijo krepitev nadzora in posege v svojo zasebnost. "Predstavljajte si, da bi v vašem stanovanjskem objektu varnostnik preventivno preverjal, ali je vse v redu. Po 22. uri bi vas opozoril, da imate preveč na glas televizor ali da se preglasno pogovarjate," je stanje orisal predsednik ŠSS-ja, ki meni, da imajo varnostniki prestroga navodila. "Ne vemo, kje je razlog. Zavzemamo se za to, da bi študentje sami sporočali varnostnikom, ko jih kaj moti, in da bi jih na pomoč poklicali, če sami ne bi zmogli razrešiti težav, in ne obratno."

Ob vstopu v dom več zaupanja vzbuja poznan obraz

Zaupanje študentov v to, da profesionalni varnostniki pomenijo večjo varnost, krnijo tudi nekateri konkretni primeri. Ko je Klaro Jurečič v študentskem naselju v Rožni dolini starejši moški, ki je deloval zmedeno, nadlegoval in otipaval, se je obrnila na varnostnika. Po njenih besedah se je ta na njena opozorila odzval brezbrižno in jih ni jemal resno. Za to, da je moški zapustil območje ŠDL-ja, je poskrbela skupina stanovalcev, ki je telovadila v bližini. Študentka se pri tem sprašuje, kaj je torej namen profesionalne varnostne službe.

"Dejstvo je, da varnostna služba kot taka nima pristojnosti in ni usposobljena za reševanje dejanskih težav in resnih incidentov, ki se dogajajo povsod in so problem širše družbe in niso omejeni le na študentsko naselje. Ti incidenti ne smejo upravičevati teženj za vpeljavo videonadzora, ker to ne služi nikomur," je prepričana Klara, ki poudarja, da se je veliko varneje počutila, ko je ob vstopu v dom v recepciji videla domač obraz sosede ali soseda, kot pa zdaj, ko tam sedi varnostnik. "Ko vidimo varnostne uniforme, nam to ne vzbuja občutka varnosti. Prva misel je nadzor. Razbija se občutek varnosti, ki si ga imel prej in se gradi občutek nadzorovanja," pravi.

Stanovalci obljube jemljejo z zadržkom

Ob vse glasnejših opozorilih in pritiskih stanovalcev je pri svojih načrtih korak nazaj očitno naredila tudi uprava, ki priznava, da je epidemija okrnila komunikacijo s stanovalci. Kot zatrjujejo, razumejo nezadovoljstvo stanovalcev, zato bodo poskrbeli, da jih bodo v prihodnje bolj vključili v odločitve in usmeritve zavoda. Poskusna izvedba kartičnega sistema in videonadzora se po zagotovilih uprave ne bo izvedla brez ustrezne predstavitve in dogovora s ŠSS-jem oziroma predstavniki posameznih domov ter končne potrditve na organih zavoda. Skupaj naj bi poiskali tudi kompromis glede kombinacije študentskega receptorskega dela in navzočnosti varnostnih služb.

Da so se znotraj zavoda ustanovile delovne skupine, ki stremijo k temu, da bi se zadeve uredile, je potrdil tudi predsednik sveta stanovalcev Patrik Čelik. A glede na pretekle izkušnje stanovalci do obljub uprave ostajajo zadržani. "To je zdaj v fazi premikanja. Trenutno ne moremo govoriti o tem, ali smo zadovoljni ali ne, o tem bomo lahko govorili čez nekaj mesecev," je dejal.