Analiza novogoriške fakultete za uporabne študije kaže, da pritiski obstajajo "na način, da lahko v določenih primerih pomembno vplivajo na njihovo delovanje", je na novinarski konferenci poudaril profesor na FUDŠ-u Matej Makarovič in dodal, da se razlikujejo ocene glede izvora pritiskov. Na eni strani so novinarji, ki vidijo glavnega krivca v vladi, na drugi pa tisti, ki vidijo glavnega krivca v "nekdanji vladajoči garnituri".

Analiza po Makarovičevih besedah ne kaže na obstoj efektivnih pritiskov s strani aktualne vlade, saj za nobenega od obravnavanih dnevnikov ne moremo reči, da poroča na način, da bi favoriziral vlado in vladajočo koalicijo. "Če vlada že poskuša vplivati na medije in teh poskusov ni mogoče zanikati, pri tem očitno ni preveč uspešna," je še dejal.

Pritiski lastniški, politični, a ne vladni
Eden izsledkov raziskave pa je med drugim tudi, da ne more ne potrditi niti zanikati možnega obstoja poskusov pritiskov iz drugih virov, za katerimi bi stali na primer drugi politični akterji ali zasebni lastniki.

Raziskava je zajela aktivnosti štirih domačih tiskanih medijev (Delo, Dnevnik, Večer, Primorske novice) januarja, maja in novembra 2007. V raziskavo so bili vključeni nekateri novinarji iz dveh fokusnih skupin, in sicer "podpisniki peticije proti cenzuri in nasprotniki peticije proti cenzuri". Eden od ciljev raziskave je bila tako tudi ocena stopnje uravnoteženosti glede na vsebine komentarjev. Glede odnosa do vlade ni mogoče za nobenega od štirih časnikov trditi, da je provladno, pa je povedqal koordinator študije Matevž Tomšič