Prvič od uvedbe svobodnih volitev se je namreč zgodilo, da kandidat predsednika republike za mandatarja ni dobil podpore v parlamentu. Del javnosti je danes ostro napadel sredinske in desnosredinske stranke, ki so se odločile, da ne bodo glasovale o mandatarju in s tem omogočile padec Zorana Jankovića. Očitajo jim neupoštevanje večinske volje volivcev. Po drugi strani pa se vedno bolj zdi, da je bil »ne« Jankoviću predvsem tudi »ne« t. i. stricem iz ozadja.

Slovensko volilno telo je Zoranu Jankoviću namenilo relativno zmago in 28 sedežev v parlamentu. Janković že naslednje jutro začne pogajanja, in to na Gregorčičevi, kjer v kabinetu še vedno sedi Borut Pahor. Zato vprašanje Pahorju: So strici socialdemokracije kaj pritiskali, so kaj nervozni v teh dneh? "Mi nimamo širšega sorodstva," odgovori.

Pahor o Jankoviću kot vprašljivem premierju
Šok je popoln. Pahor prvi spregovori o načinu pogajanj in o tem, zakaj bi Janković lahko bil vprašljiv predsednik vlade. Na stranko se obrne s spiskom. V daljšem intervjuju za našo oddajo svoje teze ponovi in doda: "Problem je – to sem mu povedal tudi v soočenjih –, da vidi on državo kot podjetje, in kolikor razumem iz najinih dosedanjih pogovorov po volitvah, tega mnenja ni nič spremenil, želi državo voditi kot podjetje. Država ni podjetje."

Janković pa ponavlja: Pozitivna Slovenija je zmagovalka volitev in volja volivcev je jasna. "V teh pogovorih spoznavam, kaj je politika, ali pa da rečem, kaj je politično kupčkanje. In moram povedati, da se čez mero okusa ne grem," je dejal.

Slovenija ima proporcialni volilni sistem. Janez Drnovšek je bil velik zagovornik tega, saj slovenska družba s tem ohranja pluralnost. Zato so volitve le prvi krog kvalifikacij. V drugem krogu od strank zahteva najprej pogovor, nato kompromis in pozneje dogovor, kar za ustvarjanje demokratičnih procesov v družbi, če pomislimo samo na zgodovinske delitve naroda samo od 19. stoletja naprej, ko lahko govorimo o klerikalcih, liberalcih, rdečih, črnih, komunistih in domobrancih, ni nepomembno.

Jankoviću spodleti s predsednikom DZ-ja
Slovenski parlament pred 23 dnevi. Pahorjevi potrdijo podporo Jankoviću, a Janković ne dovoli, da bi Pahor postal predsednik državnega zbora, čeprav naj bi bilo to dogovorjeno, kar Janković zanika.

Špekulacije so tiste ure v parlamentu, ko je javnost obnemela ob spopadu na levici, šle celo v smer, da mora Janković zaščititi ponovno izvolitev Danila Türka za predsednika države letos, saj bi ga lahko Borut Pahor ob morebitni kandidaturi z mesta predsednika državnega zbora kot povezovalca levih in desnih lažje premagal.

Jankoviću spodleti. Nastane ad hoc koalicija Virant, Erjavec, Žerjav, ki se ji pridružita še Janša in Novakova. Predsednik postane Virant. "Bi pa rekla nekaj tudi mogočemu bodočemu mandatarju, da v demokraciji se je treba pogovarjati, treba je pa tudi šteti," je dejala Novakova.

"Delati napake je človeško"
Pahor se vrne v bolnišnico, Janković pa začenja nova pogajanja, tokrat v mnogo bolj umirjenem tonu. Predsednik države Türk Jankovićevo ravnanje označi za napako, za katero upa, da se ne bo ponovila. "Delati napake je človeško. Ni pa dobro, če se napake ponavljajo."

Pogajanja potekajo podnevi in ponoči. Ob praznikih propade ideja o narodni enotnosti, predsednik podeli mandat Jankoviću. Zdaj ima Janković po ustavnih rokih le sedem dni, da sklene zgodbo.

Mussomelijev komentar
Najslavnejši Američan v Sloveniji - veleposlanik ZDA Joseph Mussomeli - obišče Pahorja v bolnišnici in za POP TV izjavi: "Nekateri slovenski politiki govorijo o volji ljudstva, toda kot vem, so Slovenci zelo razdeljeni. Potrebujemo nekoga, ki bi jih povezal v široko koalicijo, ne pa odtujeval polovice prebivalcev. Številke so jasne, na vsaki strani je 44 poslancev." Ob tem mu mediji pripišejo še to, da naj bi zahteval, naj odstopita Janša in Janković. Del javnosti se razburja, protestira tudi predsednik države, ko ga novinarka vpraša za komentar. "Te izjave so neprimerne, posegajo, vmešavajo se v občutljivo tematiko političnega nastajanja vlade v Republiki Sloveniji."

Medtem se Jankovićeva koalicijska pogodba parafira. Virant sporoči, da bo svet stranke o koalicijski pogodbi odločal v ponedeljek.

Stanovnikov govor v Dražgošah
Bila je lepa, sončna, zimska nedelja. Dražgoše pod Jelovico. 70 let od zelo tragične bitke, a slavje je izjemno. Tam je bilo res veliko zvezd in zvezd. Pride nekdanji predsednik države Milan Kučan. Tam na pobočjih čakajo uradnega govornika, predsednika države Danila Türka. Nekdanjega predsednika predsedstva in zdajšnjega predsednika Zveze borcev Janeza Stanovnika zdaj že tradicionalno pod roko pripelje uradni kandidat za predsednika vlade Zoran Janković.

In zagrmi. Najprej po Američanih. "Spoštovani predsednik republike, nedavno ste izročili mandat za sestavo nove vlade relativnemu zmagovalcu na volitvah, ki je dobil narodovo zaupanje. Želimo mu vse najbolje, da bi tako, kot je rekel Prešern, z vsemi, ki v srcu dobro mislijo, sestavil vlado, ki nas bo vodila v teh težkih časih, ki so pred nami. Žal si je pa ameriški ambasador, smatrajoč, da predstavlja svetovnega hegemona, vzel pravico, da sklicuje nekakšno fantomsko koalicijo." In potem po vseh tistih, ki so se pogovarjali z ameriškim veleposlanikom, in to naj bi se vsi predsedniki strank razen Zorana Jankovića.

Mimogrede. Z veleposlaniki se je pred volitvami pogovarjal tudi sam Janez Stanovnik in je nemškemu veleposlaniku sporočil, da "… če bo Janković zmagal na volitvah, bo šel v koalicijo z Virantom ali obratno". A to ni problem. Problem je, je zagrmelo: "In spet me spominja Cankar, za tiste, ki so se povabilu odzvali, da bi Cankar dejal – hlapci. Za hlapce rojeni. Za hlapce vzgojeni. Gospodar se menja, bič pa ostaja, ker je hrbet biča voljan in željan."

A zagrmelo je naslednjega dne tudi v dolini, ki je, kot da bi se zbudila tam v času hladne vojne, saj so vsi ploskali, nihče s političnega vrha se ni distanciral. Zato je zagrmelo tudi tam čez v Washingtonu, kjer pokličejo slovenskega veleposlanika na pogovor. Po naših informacijah pa naj bi resno razmišljali, da bi svojega veleposlanika Mussomelija odpoklicali iz Ljubljane na konzultacije.

Virant ne gre v koalicijo
Stanovnikovo sporočilo nemškemu veleposlaniku pa se povrhu vsega ne uresniči, saj v večernih urah Virantovi zavrnejo sodelovanje z Jankovićem. "Svet je brez glasu proti sklenil, da ne vstopimo v koalicijo, ki jo sestavlja Pozitivna Slovenija, in da ne podpremo Zorana Jankovića kot kandidata za predsednika vlade," pove Virant.

A naslednje jutro v Slovenijo spet prinese red. Izvršni odbor DeSUS-a sklene, da bo DeSUS podprl Zorana Jankovića za predsednika vlade.

Iskanje dodatnih glasov
Štiriindvajset ur pred glasovanjem ima Janković po 38 dneh sklepanja kompromisov in pogovarjanj zagotovljenih le 44 glasov, zato se začne odpirati polje netransparentnega delovanja. Začne se lov za t. i. poslanci svobodne volje oz. političnimi koruptneži, z vsemi medijskimi spini, zavajajočimi informacijami in vplivi posamezniki vred.

Fotoreporterji Financ in Reporterja še isti dan poslikajo, kako se Janković dobi s poslancem Državljanske liste, podjetnikom v težavah, Lenartčanom Ivanom Vogrinom. Ob njima je Gašpar Gašpar Mišič, nekdanji poročnik trgovske mornarice, danes pa primorski nepremičninski magnat in poslanec liste Zorana Jankovića, ki na vprašanje, kaj so počeli v kavarni Slon, nedaleč od parlamenta, odgovarja: "Poleg vremena smo govorili o odnosu predsednika liste Gregorja Viranta do svojega poslanca, ki ga je obsodil, ne da bi preveril, v kakšnem stanju je."

Janković ne dobi niti 44 glasov
A poslanci s svobodno voljo se ne razkrijejo, tudi na dan glasovanja ne. Po hodnikih parlamenta že zaokroži informacija, da naj bi nekateri že prestopili iz poslanske skupine Gregorja Viranta v Pozitivno Slovenijo, a tega nam administracija državnega zbora ne potrdi. Še več, ko se nervoza stopnjuje, med novinarji zaokroži SMS-sporočilo, da se bodo poslanci s svobodno voljo razkrili med 16. in 17. uro, torej tik pred glasovanjem, saj je bil do zdaj običaj, da se v glasovanje vstopi transparentno.

"Drži, da prihajajo iz različnih strank," pove Gašpar Gašpar Mišič o štirih dodatnih poslancih, ki naj bi podprli Jankovića. Napove, da bo končno število glasov podpore 48. Ura odbije 16. In odbije 17. A poslancev s svobodno voljo ni. Janković pade, ne dobi niti 44 zagotovljenih glasov.

"Sem proti strankokraciji"
Ob tem ni nepomembno, da stranke SDS, NSi, DLGV in SLS ne dvignejo glasovnic, kar se je sicer v preteklosti že zgodilo, na primer LDS ob glasovanju o Bajukovi vladi. Zoran Janković v Odmevih: "Čudni časi so, če štiri stranke, ki oblikujejo neko desno sredinsko koalicijo, kar je legitimno, svojim poslancem naročijo, da ne dvignejo glasovnic iz razloga, da ne bi kdo ravnal drugače, kot je naročila stranka. Sem proti taki strankokraciji in tudi svoje poslance sem pozval, da vedno delajo v korist volivk in volivcev, državljanov, in nikoli le v korist stranke, še manj pa predsednika stranke. Napoved je bila, da bomo imeli celo tri glasove več. To od tistih, ki so izkazovali željo, da presekajo to stanje in da zaupajo mandat Jankoviću. Vogrin iz Državljanske liste je imel tak pozitiven govor, a očitno ni imel soglasja za glasovanje."

A ni svojevrstna prevara, če drugim strankam izmaknete poslanca, da bi glasovala za vas? "Razen tega, da sem bil na čaju z Vogrinom, nisem bil z nikomer v kontaktu, tako da nikomer nič ne izmikam. Po vsem tem, kar se je dogajalo – začeli smo s koalicijski koalicijsko zavezo, ki so jo parafirale štiri stranke," odgovarja Janković.

Türk opominja: Poslanci niso vezani na navodila
Predsednik države Türk pa pod vprašaj postavi svobodno voljo poslancev: "Želel bi posebej opozoriti na ustavo, ki poudarja, da so poslanci v DZ-ju predstavniki vsega ljudstva in da niso vezani na nikakršna navodila. Menim, da je to ustavna odločba, o kateri je treba temeljito razmisliti."

Ustavni pravnik Miro Cerar na to pravi: »Ne vidim nobenega dokaza, da so bili poslanci ovirani pri svoji svobodni odločitvi. Če bi kakšen izmed poslancev rekel, da je bil pod pritiskom, ki je bil kazniv, potem bi se lahko pod vprašaj postavila regularnost glasovanja. Ker pa so poslanci svobodno sprejeli odločitev, da so zagotovili sklepčnost in potem nekateri glasovali, nekateri ne, je s pravnega vidika zadeva potekala v okviru pravnih možnosti."

Slovenija bo tako zdaj tekla drugi krog. V senci vsega, kar se je dogajalo teh 39 dni, Slovenija skoraj ni opazila, da so se obresti njeni desetletni obveznici spet nevarno dvignile na sedem odstotkov in se bo zato drago zadolževala, da vladni urad za ekonomske analiza ugotavlja, da izvažamo še manj, da trošimo manj, (več le za bencin), Banka Slovenije pa spet napoveduje novih 122 milijonov evrov izgube slovenskih bank zaradi preteklih tajkunskih zgodb ter opozarja na nujnost oblikovanja verodostojnih ukrepov za konsolidacijo javnih financ in vzdržno znižanje primanjkljaja v skladu z zavezami v okviru Pakta stabilnosti. Evropa bo namreč konec meseca začela pogajanja o novi pogodbi za evro in Slovenija mora biti zraven - zaradi nas in našega preživetja.

Bojan Traven, Pogledi Slovenije