V Novem mestu je potekala seja medresorske delovne skupine za obravnavo romske problematike. Na njej je minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec predstavil sveženj ukrepov za reševanje romskih vprašanj.

Sveženj predvideva predvsem ukrepe pri vključevanju romskih otrok v vrtce in šole ter pri zaposlovanju Romov, ukrepe za urejanje romskih naselij in boljše sodelovanje med pristojnimi institucijami, je povedal na izjavi za medije po seji delovne skupine.

Otrok mora biti v šoli – ali pa gre za zanemarjanje

Sorodna novica Mesec: Iščemo način, kako zagotoviti, da bodo romski otroci vključeni v vrtec

Po enem od ukrepov bodo centri za socialno delo lahko primere otrok, ki ne bodo obiskovali vrtca vsaj eno leto pred osnovno šolo, obravnavali kot zanemarjanje otroka, "kar pa ima lahko resne pravne posledice", je dejal minister. Enako bo pri osnovni šoli. "Šole bomo z zakonom obvezali, da bodo sprotno obveščale centre, če otrok ne prihaja v šolo, center pa se bo moral odzvati. In če bo ugotovil, da otrok ne prihaja v šolo, ker ga v šolo ne pošljejo starši, bo lahko zaključil tudi, da gre za zanemarjanje otroka," je dejal minister.

Predlog novele zakona o vrtcih, ki je v javni razpravi, predvideva obvezno vključevanje romskih otrok v vrtec eno leto pred vstopom v šolo. Če starši otroka, ki bo do konca koledarskega leta dopolnil starost 5 let, do 30. septembra ne vpišejo v nobenega od programov vrtca, predlog novele predvideva, da pristojna služba občine o tem obvesti pristojni center za socialno delo.

Krajši program v določenih vrtcih

Predlog vnaša novo določbo, ki zavezuje občine, na območju katerih so evidentirana romska naselja, da spremljajo in spodbujajo vključevanje otrok, pripadnikov romske skupnosti, v vrtce. Občina določi, kateri vrtci na njenem območju so obvezani organizirati krajši program v obsegu 240 ur.

Minister Mesec si sicer želi, da bi lahko vsi romski otroci obiskovali redne javne vrtce, "da ne delamo segregacije že v vrtcu", o čemer se bo treba "zdaj zelo dobro pogovoriti z občinami, kako bo to teklo", je dejal. Če zmogljivosti v vrtcih ne bodo zadostovale, bo njihovo zagotovitev financirala država, je dodal.

V teku program za zvišanje zaposljivosti Romov

Za boljše zaposlovanje Romov pa po besedah Mesca že teče program z naslovom Romski vzor. V okviru programa delodajalcem ponujajo, da država izvede usposabljanje Romov za delovna mesta, za katera delodajalci izkažejo interes. Država subvencionira tudi samo zaposlitev, zavod za zaposlovanje pa ponudi mentorstvo Romom po tistem, ko so že zaposleni, da jim tako pomaga privzgojiti delovne navade.

Del svežnja, ki se nanaša na vrtce in šole, je že v javni razpravi, projekt Romski vzor že poteka, ta teden pa bo šel v javno razpravo tudi spremenjen zakon o romski skupnosti. "Končujemo njegove zadnje dele," je dejal. Predlagane rešitve sicer še niso dokončne in jih lahko po razpravi, ki jo bodo opravili s predstavniki Romov, župani in drugimi, še spremenijo, je dejal.

Rudaš: Sveženj bo prispeval k zmanjševanju kriminala

Predsednik Foruma romskih svetnikov Darko Rudaš je dejal, da bo predlagani sveženj prispeval k dvigu izobrazbe Romov in njihove zaposljivosti ter zmanjševanju kriminala. Da ga bodo uresničili, pa bosta potrebni aktivno delo in sodelovanje tako države kot občin in drugih pristojnih institucij. Glavno vlogo pa bo morala odigrati sama romska skupnost, saj gre zanjo, je dejal.

Medresorska delovna skupina, ki ji je Mesec danes predstavil načrtovane ukrepe, se je sicer septembra lani sestala na seji v Škocjanu, kjer so imeli ravno takrat velike težave s posameznimi Romi. Od takrat je po besedah vodje delovne skupine, državne sekretarke na ministrstvu za notranje zadeve Helge Dobrin, policija povečala svojo navzočnost na terenu, kar je že obrodilo sadove. "Policija deluje tako na preventivnem kot na represivnem področju, tako da s terena dobivamo signal, da je varnostni položaj veliko boljši," je dejala. Pri povečani navzočnosti na terenu bo policija po njenih besedah vztrajala.