je bilo mogoče slišati na predavanju, ki ga je v Ljubljani pripravil Ifimes.

SFRJ se je nanašal na tri glavne integrativne dejavnike: Tita, ki je povezoval s svojo karizmo, drugi je bila komunistična partija in tretji Jugoslovanska armada. Po smrti Tita je JLA potreboval sponzorja, ki ga je našla v Slobodanu Miloševiću.

Ta pa je slepil vse, trdi Mesić. Trdil, je, da se bori za Jugoslavijo, kar pa ni držalo. Srbom je dejal, da bodo živeli v eni državi, in jih pozval k orožju, da bodo s tem prinesli mir in enotno državo. Kriza pa se je stopnjevala.
Milošević ni želel spreminjati meja
"Ko sem prišel v Beograd, sem rekel: sem zadnji predsednik Jugoslavije v tem modelu, kajti onemogočene so vse veje oblasti," je dejal. Milošević po Mesićevem zatrjevanju ni želel ne federacije ne konfederacije. Prav tako ni želel, da bi vsaka država šla po svoji poti, ki so vse vodile k Evropi, trdi nekdanji predsednik. "Ni želel spreminjati meja," je dodal.

Po njegovih besedah so poskušali svet na različne načine obveščati, kaj se dogaja in kaj bi se lahko zgodilo. "V Sloveniji bo vojna kratka, saj tam ni avtohtonega srbskega prebivalstva. Na Hrvaškem bo vojna krvava, v BiH-u pa bo brutalna in na koncu se bo Srbija kopala v krvi," se spominja svojega pogovora z Božom Dimnikom, današnjim znanim lobistom.
Pred letom 2000 in po njem
Hrvaška je po razpadu imela dve obdobji, do leta 2000 in po tem letu. V prvem se je pravna država še oblikovala, zaznamovalo pa ga je iskanje domačih vojnih zločincev. V tem obdobju je bila še zaprta. Drugo obdobje pa je bilo v znamenju preganjana korupcije in gospodarskega kriminala in je bil čas, ko se je država odprla svetu.
"Zame je EU najelitnejši klub na svetu," je zatrdil. Svet z EU-jem dobiva, saj so se v zgodovini Evrope vojne dogajale predvsem zaradi meja. Ko se bodo te odprle tudi na jugozahodu, bo Evropa dejavnik miru na svetu. In odpadli bodo tudi razlogi za vojno, je prepričan. Zato se je za tako Evropo vredno boriti, je pozval.
"Utrujeni smo od tranzicije"
Skupaj se moramo osredotočati tudi na tržišča, kjer smo že nekoč nastopali, in ob skupnem nastopu bodo učinki veliko boljši. "Vem, da je Evropa utrujena od združevanja, ampak države v tranziciji smo utrujene od tranzicije," je dejal in hkrati izrazil prepričanje, da tudi svet potrebuje integracijo jugovzhoda Evrope v Unijo.

Ključni težavi na tem območju sta po njegovih besedah BiH in Kosovo. Da bi se vprašanje Bosne rešilo, je potreben nov daytonski sporazum ali pa se morajo predstavniki narodov dogovoriti o obliki, da bo ta država delovala kot pravno urejena evropska država.
Kapitalizem menedžerjev
Dotaknil se je tudi aktualne finančne krize v Evropi. Meni, da bi moral svet uvesti enotne nadzorne mehanizme, ampak tudi EU mora uvesti svoje mehanizme, da se ne ponovi Grčija. Trenutno imamo kapitalizem brez kapitalistov, saj zdajšnji sistem vodijo menedžerji, in ne kapitalisti.