Dragonja je na zaslišanju poudaril, da si bo prizadeval za podjetniško in družbeno odgovorno gospodarstvo z ustvarjanjem dodane vrednoti in delovnih mest za trajnostno rast Slovenije. "Izvoz je najbolj dragocena komponenta našega gospodarstva, ki zahteva vso pozornost vlade in ključnih akterjev gospodarstva. Druga komponenta so investicije, ki so potrebne tako v javnem sektorju in javni infrastrukturi kot tudi v gospodarstvu," je povedal.

Posebno pozornost bo po njegovem mnenju treba nameniti razvoju, ki bo odpiral delovna mesta in imel multiplikativne učinke na celotno družbo.

V okviru ministrstva bo treba nadgraditi industrijsko politiko, za katero "se bom potrudil, da jo bomo konkretizirali".
Zavzema se za spodbujanje inovacij, razvoja in raziskav v javni in zasebni sferi. Ob tem sta pomembna prenos inovacij v gospodarstvo in razvoj novih modelov za komercializacijo obrti s povezovanjem izobraževalnih podsistemov z gospodarstvom.
Med investicijskimi priložnostmi je naštel elektrifikacijo prometa, napredne tehnologije v zdravstvu, energetsko učinkovitost stavb, infrastruktirne naložbe, vključno z Južnim tokom, "ki bi moral biti realiziran v naslednjem srednjeročnem obdobju".
Slovenija si mora po njegovih besedah prizadevati za trajnostno rast z izboljšanjem poslovnega okolja za tuje in domače neposredne investicije ter krepitev konkurenčne sposobnosti. Rast mora biti tudi zelena, ob čemer je kandidat za gospodarskega ministra kot primer morebitne dobre prakse navedel vertikalno povezovanje med gozdarstvom in lesno industrijo.
Ključna za zagon gospodarstva po konsolidaciji bank bosta razdolžitev gospodarstva in zagotavljanje pogojev za dostop gospodarskih subjektov do posojil.
Posebej je izpostavil družbeno odgovornost gospodarstva, saj se zaveda, da je to v krizi izgubilo precej ugleda. V povezavi s tem je omenil tudi krepitev zadružniških in delavskih podjetij ter socialnega podjetništva.

500-milijonski sklad podrejenega kapitala
Poleg povzetka določil koalicijske pogodbe je navedel tudi nekaj osebnih ciljev, ki jih v krovnem operativnem dokumentu vlade ni najti. Na prvem mestu je omenil "sklad podrejenega kapitala, ki bo vstopil v podjetja za od 5 do 7 let in poleg kreditnega zagotavljal tudi lastniško financiranje". Ob tem se zaveda, da bo z njegovo vzpostavitvijo povezana vrsta pravnih in drugih vprašanj, saj mora biti v skladu s pravili za državne pomoči v EU. Njegovo strukturo zaradi tega vidi le kot hibrid med zasebnimi in državnimi sredstvi, "kar vidim kot velik izziv in velik element večje stabilnosti bank in stabilnosti podjetniškega sektorja", pravi Dragonja. Okvirni znesek sredstev v omenjenem skladu naj bi bil po njegovih besedah okoli 500 milijonov evrov.

Izpostavil je še učinkovito upravljanje s premoženjem na Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB), tako da bo ta aktivno nastopila v primerih, kjer so poslovne banke omejene. Omenil je predvsem začasno pretvorbo terjatev v kapital. Država po njegovem prepričanju ne sme slediti samo cilju maksimizacije finančnega učinka premoženja na DUTB, ampak tudi cilju podpore gospodarski rasti.
"Priložnost je tudi turizem, ki je generator razvoja v lokalnem prostoru in širše nosilec identitete, generator znanja in inovacij. Je pa premalo povezan in premalo učinkovit. Potrebna je modernizacija za ustvarjanje večje vrednosti in učinkov v tej dejavnosti."
Ministrstvo bo pod njegovim vodstvom promoviralo spodbude za "samozaposlovanje in alternativne oblike dela" ter večjo odgovornost posameznikov za ustvarjanje lastno ekonomsko realnost in aktivno delovno zaposlitev. Prav tako pa je med cilji izpostavil vitkejšo in učinkovitejšo strukturo ministrstva. "Moj cilj je zmanjšati število zaposlenih na ministrstvu za 30 odstotkov v enem letu." Želi dati namreč zgled drugim resorjem, da je to dosegljivo.
Pravi, da je treba podpirati dobre in identificirati "nacionalne šampione in jih podpirati, hkrati pa odkrivati tiste, ki so na dobri poti, da šampioni postanejo, ter jih na njihovi poti spodbujati".
Ob koncu predstavitve se je dotaknil privatizacije: "O tem ni političnega konsenza, a se je o tem treba pogovarjati in zagotoviti uravnotežene pristope."
Menedžer leta 1995
Dragonja je že bil minister za gospodarstvo v drugi oz. tretji vladi Janeza Drnovška (3. in 4. slovenska vlada) v letih 1997-1999. Po prenehanju funkcije, s katere je zaradi osebnih razlogov odstopil, ga je nasledila Tea Petrin.

Svojo gospodarsko pot je konec 70. let začel v Leku in leta 1988 postal predsednik uprave družbe. Leta 1995 ga je združenje Manager razglasilo za menedžerja leta. Po koncu ministrovanja se je vrnil na čelo ljubljanske farmacevtske družbe. Od leta 2008 je bil direktor predstavništva NLB-ja v Rusiji.

Zmerni optimizem v gospodarstvu
V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so pred dnevi dejali, da bi Dragonja lahko uveljavil drugačno gospodarsko politiko, v Združenju Manager so izrazili pričakovanje, da se bo zavzel za ukrepe za večjo konkurenčnost, v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) pa si želijo več posluha za obrtnike.

Dragonja dobro pozna pomen internacionalizacije slovenskega gospodarstva, tako na področju izvoza in izvoznih trgov, saj je delal v Rusiji, kot tudi na področju tujih vlaganj, izpostavljajo v GZS-ju. Dragonja je namreč vodil Lek ob Novartisovem prevzemu, prav Lek pa je po mnenju GZS-ja zgleden primer tuje naložbe, saj se je število zaposlenih v tej družbi v zadnjem obdobju še povečalo."Dragonja se je v svoji karieri že dokazal kot uspešen menedžer, ima bogate izkušnje iz mednarodnega okolja in pozna ministrsko delo, zato verjamemo, da bo prispeval k bistveno večjemu razumevanju vzvodov, ki vplivajo na konkurenčnost," je dejala izvršna direktorica združenja Manager Sonja Šmuc.

Obrtniška zbornica pa navaja, da je ključna ustanovitev sveta za obrt in podjetništvo, ki bi deloval v okviru ministrstva. Z njegovo pomočjo bi težave obrtnikov in podjetnikov po njihovem prepričanju reševali hitreje in učinkoviteje.