Dragonji so v avtomobil vlomili med 12. in 14. uro na parkirišču pri Ljubljanskem gradu, poleg dokumentov pa je imel Dragonja v torbi še potni list in več šopov ključev ter tudi tri USB-ključe s službeno dokumentacijo.

Po poročanju Večera so bili na USB-ključkih shranjeni podatki o drugem tiru in Mercatorju. Ukradeni dokumenti sicer niso zaupni, saj nimajo stopnje tajnosti, niso pa vsi javno dostopni, ker so označeni kot poslovna skrivnost.

Opozicijske kritike projekta drugi tir
O drugem tiru je znova razpravljal odbor DZ-ja za infrastrukturo, največ pozornosti pa so namenili vrednosti projekta. Pobudnik seje je bil SDS, njegov poslanec Ljubo Žnidar pa je izrazil prepričanje, da je vlada ceno postavila brez strokovnih podlag. Minister Peter Gašperšič je očitke zavrnil in med drugim potegnil vzporednice s podobnimi projekti iz tujine.

Žnidar je izpostavil, da gre pri projektu drugi tir v Sloveniji za "unikum". Pojasnil je, da se je z gradbenimi projekti doslej vedno ukvarjala stroka, tokrat pa se vlada po njegovem mnenju loteva projekta brez kakršne koli strokovne podlage.

Poslanec SDS-a tudi meni, da je na podlagi vse potrebne dokumentacije mogoča zelo natančna predinvesticijska ocena vrednosti, vlada pa je v tem primeru vrednost določila kar z zakonom. To sta zavrnila tako infrastrukturni minister Gašperšič kot predstavnik projektnega podjetja 2TDK Metod Dragonja. Oba sta pojasnila, da zakon o drugem tiru vrednosti sploh ne omenja.

Gašperšič je pojasnil, da gre pri drugem tiru za 27 kilometrov osnovne proge in 16 kilometrov reševalnih cevi - skupaj za 43 kilometrov trase in predorov, ker pa so reševalne cevi v manjšem premeru, ker niso opremljene z železnicami, se to lahko preračuna na enakovredno dolžino okoli 37 kilometrov. Če milijardo delimo s 37 kilometri, dobimo ta investicijski strošek, je pojasnil na odboru.

Tuji projekti so dražji
Gašperšič je naštel še primerljive projekte, ki so se v zadnjih letih gradili oz. se še gradijo v Evropi. Kot je pojasnil, je Gotthard z dolžino 57 kilometrov investicijsko stal 10 milijard evrov, če ga pretvorimo v enotirno progo, torej 80 milijonov evrov za kilometer, kar je precej višja vrednost kot pri nas, je dejal minister.

Tudi pri Semmeringu med Gradcem in Dunajem gre za 27 kilometrov dvotirnega predora, investicijska vrednost pa je 3,3 milijarde. Če tudi tega pretvorimo v enotirno traso, dobimo vrednost 60 milijonov evrov po kilometru, je dodal. Gašperšič je ob tem pojasnil, da so vse te cene višje kot pri drugem tiru, kar je potrdila tudi revizija Geodate. Ta je upoštevala stroške gradbene operative v Sloveniji in bi bila nižja cena lahko upravičena, je dejal.

"Trdimo, da je cena realna, ob čemer ne pričakujemo nepredvidenih podražitev," je še dejal minister, ki meni, da bi bila lahko zaradi odprtega mednarodnega javnega razpisa in konkurenčnih ponudb cena še nižja.

Jazbinškova različica projekta
Na seji je svojo različico poslancem predstavil še Miha Jazbinšek in med drugim opozoril na okoljske posledice vladnega projekta, Bojan Cerkovnik iz DRI-ja pa je zatrdil, da trasa, kakršna je predvidena danes, ni bila izbrana naključno. Ena izmed obravnavnih je bila tudi tista, o kateri je na današnji seji razpravljal Jazbinšek, a je bila prav z okoljskega vidika zavrnjena kot neprimerna, je pojasnil Cerkovnik.

Maša Čertalič iz Luke Koper je na seji opozorila, da imajo v Luki še vedno pomisleke glede izbranega modela gradnje drugega tira, saj menijo, da je ta diskriminatoren do malih delničarjev in zmanjšuje investicijski potencial Luke Koper.

Madžarsko pismo podpore
Ministrstvo za infrastrukturo je od madžarskega ministra za zunanje zadeve Laszla Szaba prejelo pismo podpore za financiranje in izvedbo drugega tira. Zakon o drugem tiru tudi sicer predvideva, da bi Madžarska v projektu sodelovala s kapitalskim vložkom v 2TDK-ju.

S pismom podpore madžarska vlada izraža podporo infrastrukturnim projektom, ki izboljšujejo povezave med članicami EU-ja, in razvoju železniškega koridorja med Madžarsko, Poljsko, Slovaško in Slovenijo na jedrnem koridorju, so zapisali. K temu bo pripomogel tudi novoustanovljeni jantarjev železniški tovorni koridor, na koncu katerega leži Luka Koper, ki je hkrati tudi glavna izstopna točka do morja tega koridorja.

Ker je Madžarska celinska država, sta razvoj njene zunanje trgovine in njena konkurenčnost odvisna od ustrezne, neovirane povezave med Luko Koper kot najbližjim pristaniščem in zaledjem ter od nemotenega delovanja logistične verige, ki poteka po tej povezavi, so še izpostavili na ministrstvu.

Madžarska vlada meni, da manjkajoči drugi tir med Divačo in Koprom ovira izvoz madžarskih proizvodov na mednarodne trge, zato v pismu o podpori izraža namero sodelovanja pri financiranju in izvedbi projekta drugega tira v vrednosti največ 200 milijonov evrov, in sicer pod pogoji, ki bodo določeni v madžarsko-slovenskem medvladnem sporazumu, ki ga bosta sklenili državi.