Glasovanja o odcepitvi se je udeležilo 93,2 odstotka volivcev. 95 odstotkov teh, ki so se plebiscita udeležili, oziroma 88,5 odstotka vseh je glasovalo za osamosvojitev. Tri dni po plebiscitu je slovenska skupščina, predhodnica današnjega državnega zbora, izide plebiscita tudi uradno razglasila.

Predsednik Borut Pahor je na slovesnosti ob dnevu samostojnosti in enotnosti, ki so jo pripravili na osnovni šoli dr. Ivana Korošca v Borovnici pozdravil učence, krajane, starše in učitelje, ki so se udeležili lepega dogodka in jim zaželel vesele praznike ter uspešno in zadovoljno novo leto.

V nagovoru se je predsednik spomnil dneva, ko so starši otrok, ki danes obiskujejo šolo, šli na plebiscit in sprejeli pomembno odločitev. "Na današnji dan pred 23 leti so se vaši starši odločili za samostojnost in neodvisnost. Vi ste generacija, ki je zrasla v novi državi. Samostojnost države vam je bila položena v dediščino", je dejal. "Takrat nam je šlo za to, da s skupnimi močmi naredimo domovino našo in državo boljšo. In v marsičem smo uspeli, ne toliko in ne za vsakogar, kot smo upali takrat, a veliki premiki so bili narejeni." Predsednik je o današnjem času dejal, da "ni najboljši za našo domovino in naše ljudi, zato pa je tembolj pomembno, da se ne vdamo in se naprej borimo; ne bi bilo prav, če bi vam zapustili slabšo dediščino kot smo jo sami dobili od naših staršev."

Ustava praznuje 22 let
Točno leto pozneje, torej 23. decembra 1991, pa je skupščina razglasila ustavo, ki je pomenila osamosvojitev tudi v pravnem smislu. Ustavno sodišče je 23. december leta 1997 razglasilo za dan ustavnosti.

Osnutek ustave, ki je bil pozneje v DZ nekoliko preoblikovan, je v podvinskem gradu pripravila skupina strokovnjakov, ki jo je vodil Peter Jambrek. Od sprejetja do danes je bila ustava sicer spremenjena devetkrat, pri čemer je bilo večjih sprememb šest. Zadnji dve spremembi sta bili v DZ-ju sprejeti letos.

Ob dnevu ustavnosti je predsednik ustavnega sodišča Miroslav Mozetič dejal, da je spoštovanje človekovih pravic, ki jih zagotavlja ustava, temelj svobode, pravičnosti in miru v državi. Zato bi morali dan ustavnosti praznovati vsi in ne zgolj ustavno sodišče, je prepričan. "A ne kot spomin na sprejetje ustave, temveč kot tisto, kar je pri ustavi bistveno, to je kot opomin na vrednote in ustavnost kot sistem vrednot," je dejal.

Ljudje čutijo pravno državo?
Kot je za Radio Slovenija poročala Jolanda Lebar, Mozetič ocenjuje, da naša ustava zagotavlja vse, kar potrebuje pravna država. Drugo pa je, ali imajo ljudje občutek, da v resnici živijo v pravni državi, ki naj bi bila za vse enaka. Mozetič meni, da je najpomembneje, kako funkcionira sodstvo. In čeprav se tu zadeve izboljšujejo, so nekateri še vedno prepričani, da imamo dve pravni državi. Svoj del odgovornosti za pravno državo pa morata prevzeti tudi vlada in parlament, opozarja Mozetič.

Dodajmo še, da na današnji dan mineva tudi leto dni od začetka predsedovanja Boruta Pahorja.