Predstavniki 29 sindikatov javnega sektorja so na četrtkovem srečanju zavrnili vladne predloge sprememb plačnega sistema v javnem sektorju s pojasnilom, da ne gre za izboljšave, ampak za poskus spreminjanja kriznih ukrepov v trajne. Vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je povedal, da je stališče sindikatov popolnoma nasprotno vladnemu, in dodal, da bi v državi, ki trenutno dosega gospodarsko rast, to morali občutiti tako zaposleni v javnem kot zasebnem sektorju. Štrukelj meni, da je treba uveljaviti lanski dogovor, ki je predvideval sprostitev plačilnega sistema, tako da bo ta začel končno delovati v polni veljavi, zlasti na področju fleksibilnosti, za katero vlada očita, da je ni.

Ministra Koprivnikarja ne preseneča, da so se s sindikati znašli na nasprotnih bregovih, vseeno pa je prepričan, da bodo našli rešitve, ki bodo sprejemljive za obe strani: "Doslej nam jih je uspelo najti in prepričan sem, da jih bomo tudi tokrat."

Varčevalne ukrepe si želijo podaljšati
Vlada s predlogi o izboljšavah plačnega sistema, odpravi anomalij in politiki plač 2016-18 ne želi spremeniti temeljev plačnega sistema v javnem sektorju, želi pa si večje fleksibilnosti in stimulativnosti. Vladni ukrepi ne predvidevajo, da bi se v letu 2016 sprostili vsi ukrepi, ki konec leta prenehajo veljati. Predlagajo znižanje vrednosti plačnih razredov, zamrznitev izplačevanja redne delovne uspešnosti in znižano plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela. Ti ukrepi so ovrednoteni na skupno 145 milijonov evrov. Sprostili bi napredovanja in ukrepa, ki se nanašata na regres za letni dopust in premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence. Poleg tega naj bi maso sredstev za plače omejili še za 165 milijonov evrov, a ministrstvo še ni sporočilo, s kakšnimi ukrepi.

Na sindikalni strani so izrazili pomisleke tudi glede predlagane uvedbe negativne delovne uspešnosti. Sindikati opozarjajo, da bi zaradi tega delavec lahko prejel celo manj od svoje osnovne plače.