Z ministrico za šolstvo se je v Odmevih pogovarjal Igor E. Bergant.

Izkušnje kažejo, da so razlike med šolami, pa tudi učitelji, precejšnje. Razlog je zagotovo v tem, da so šole, pa tudi družine, v zelo različnih položajih. Hkrati pa so na številnih šolah z vašega ministrstva pogrešali jasne in pravočasne smernice glede učenja na daljavo ...
Učenje na daljavo smo pred 14 dnevi aktivirali iz nič. Vsi smo bili na isti barki – od učiteljev, učencev, ravnateljev do strokovnjakov na zavodu za šolstvo in seveda ministrstva. Samo skupna akcija, razumevanje in sodelovanje so bili tisti, ki so omogočili, da smo učenje na daljavo aktivirali uspešno že po prvem tednu.

Ali ni e-asistent obstajal že kar nekaj let, od leta 2012?
Je obstajal, a ne kot nadomestek klasičnega izobraževanja. Čez noč smo se morali iz izobraževanja v razredih prestaviti v izobraževanje na daljavo. Nekatere šole so bile na to bolj pripravljene, nekatere izmed njih so sodelovale v številnih pilotnih projektih, večina pa ne. V prvem tednu se je pokazalo, da so nekateri potrebovali več časa, da so se privadili, v drugem tednu smo imeli zraven že vse šole. In to zdaj nadaljujejo. V interventnem zakonu bomo uredili, da je izobraževanje na daljavo tisto, ki nadomešča običajno izobraževanje v razredu. Zato se bo tudi šolski koledar lahko zaključil v času, ko se začenjajo šolske počitnice.

Kako preprečiti poglabljanje razlik med šolami in učenci, ko gre za opremo? Bilo je sicer veliko pozitivnih pobud in donacij, a ni na ta način razlika med učenci še večja kot prej?
Eno temeljnih načel in navodil učiteljem in ravnateljem je, da so ves čas pozorni tudi na socialne razlike. Po informacijah, ki jih imamo, so se z občutkom in človečnostjo še posebej posvetili tem razlikam. Učencem, ki potrebujejo pomoč, se posveča posebna pozornost. Za vse nas je pomembno, da bomo tudi v izobraževalnem sistemu tako močni, kot je močen najšibkejši člen v tej verigi. To je vodilo, ki ga tudi sama sporočam v komunikaciji z učenci, učitelji in ravnatelji.

Ko gre za šolsko leto, ste že jasno rekli, da se ne bo podaljševalo. Ključno vprašanje je matura, dejali ste, da prav v tem tednu snujete načrt. Smo sredi tedna, lahko nakažete, na kakšen način in kdaj bi jo izvedli?
Enotno mnenje in ocena stroke ter informacija, ki smo jo dobili od dijaške organizacije, je, da želijo, da matura je. Vsi scenariji, ki jih dodelujemo, se usmerjajo v to, da se bo izvedla. V prvotnih rokih to ne bo mogoče, kar pomeni, da se esej v maternem jeziku ne bo pisal na začetku maja, ampak ga prestavljamo, najverjetneje na prvi mogoči termin, ki bo 30. maja. Zaključek celotnega izobraževalnega procesa za maturante pa na 22. maj. Kaj in kako bodo tekle časovnice, bo odvisno od razmer s koronavirusom.

Kako bodo rešitve vplivale na vpis na višje- oz. visokošolski študij?
Vse je odvisno od tega, kdaj bomo maturo lahko izpeljali. Če jo bomo lahko izpeljali v obdobju spomladanskega in nato jesenskega termina, to ne bi smelo imeti vpliva na nadaljnji vpis na fakultete. Če se bo vse preneslo na jesenski rok, pa se bodo vpisi morali prestaviti. Tudi za to imamo pripravljene scenarije in bomo poiskali način, ki bo življenjski in prilagojen razmeram.

Izredni študenti imajo še več stroškov in težav kot redni študenti, bo država pomagala tudi njim?
Na ministrstvo za šolstvo imamo enaka merila za študente, ki so vpeti v študijski proces. To pomeni, da se bodo za vse študente – izredne in redne – premikali roki in prestavljale študijske zahteve. Glede socialnih korektivov pa je pristojno ministrstvo za delo.