Plačni razred ministra sicer določi predsednik vlade v okviru določenega razpona, plačni razred državnega sekretarja pa vlada na predlog ministra za javno upravo, je razvidno iz zakonodaje.

V prejšnji vladi Marjana Šarca so bili sicer vsi ministri razen finančnega umeščeni v najnižji plačni razred, to je v 62., enako vsi državni sekretarji, torej v 59. razred.

Minister za javno upravo Boštjan Koritnik je sicer zatrjeval, da ne gre za povišanje plač, ampak za določitev plačnega razreda. "Priloga tri k zakonu o sistemu plač v javnem sektorju že od Virantove reforme določa razpon plače za državne sekretarje od 59. do 61. plačnega razreda in vsakokratna vlada določi neki razred za državne sekretarje," je pojasnil minister.

V najvišji, 65. plačni razred so na primer uvrščeni predsedniki vlade, republike in državnega zbora.

Premier Janez Janša je na Twitterju sicer zapisal, da ni nihče zvišal plač, pač pa je ministre, državne sekretarje in njihove najožje ekipe uvrstil v možne plačne razrede. Pri tem je zapisal, da enako priporoča vsem predstojnikom povsod, kjer so zaradi spopadanja z novim koronavirusom preobremenjeni. "Kdor bo dvakrat obremenjen, bo za ta čas dodatno plačan. Povsod," je dodal.

Razrešena direktorica NIJZ-ja

Vlada je na svoji popoldanski seji razrešila Nino Pirnat z mesta direktorice NIJZ-ja in jo imenovala za v. d. generalnega direktorja direktorata za zdravstveno varstvo.

"Tukaj, kolikor vem, ne gre za zamenjavo, ampak odstop direktorice. V vsakem primeru rabimo na vseh ključnih institucijah ljudi, ki bodo v teh kriznih časih vlekli poteze, s katerimi bomo zagotavljali najboljše rezultate v sistemu javnih služb," je menjavo v Odmevih komentiral gospodarski minister Zdravko Počivalšek.

Vlada je razrešila z mesta vršilke dolžnosti generalnega direktorja direktorata za zdravstveno varstvo Kristino Kuhanec Tratar in na njeno mesto imenovala Pirnatovo.

Darjo Hrga pa je vlada imenovala za vršilko dolžnosti generalnega sekretarja na ministrstvu za zdravje, in sicer do imenovanja generalnega sekretarja po opravljenem natečajnem postopku, vendar najdlje do 30. septembra 2020.

Hrga je pred tem opravljala naloge generalne sekretarke na ministrstvu za obrambo. Tam jo bo kot vršilec dolžnosti na predlog ministra za obrambo Mateja Tonina zamenjal Marko Doblekar, ki bo naloge opravljal največ šest mesecev.

Vlada je na Toninov predlog razrešila Željka Kralja z mesta generalnega direktorja direktorata za logistiko ministrstva za obrambo in za vršilca dolžnosti imenovala Uroša Korošca, vendar največ za šest mesecev.

Vlada je z mesta v. d. generalnega sekretarja na ministrstvu za zunanje zadeve razrešila Mitjo Močnika in na njegovo mesto imenovala Jožefa Drofenika, največ za šest mesecev.