Čeprav se je znižala tudi stopnja tveganja socialne izključenosti, je ta še vedno znašala visokih 19,2 odstotka, a je to vseeno 1,2 odstotne točke manj kot leto prej. V absolutnih številkah pa to predstavlja okoli 385.000 oseb, ki tvegajo socialno izključenost, je objavil državni statistični urad (Surs).

Letni prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo je lani znašal 7.399 evrov, kar pomeni manj kot 617 evrov na odraslo osebo na mesec. Prag tveganja revščine za štiričlansko družino, sestavljeno iz dveh odraslih in dveh otrok, mlajših od 14 let, je znašal 1.295 evrov na mesec, prag za dvočlansko gospodinjstvo brez otrok pa 925 evrov na mesec.

Slabše na vzhodu
Slaba novica je tudi, da se je prag tveganja revščine zvišal, in sicer za 253 evrov na leto oz. 21 evrov na mesec, a izračun temelji na podatkih iz leta 2014, dodajajo na Sursu. Po drugi strani pa se je zvišal tudi povprečni letni razpoložljivi dohodek na člana gospodinjstva - za 227 evrov, na 8.746 evrov, kar je manj kot je znašalo zvišanje praga revščine.

Stopnja tveganja revščine je bila najvišja v savinjski, najnižja pa v primorsko-notranjski statistični regiji. Povprečni razpoložljivi dohodek na člana gospodinjstva pa je bil najvišji v obalno-kraški in najnižji v posavski statistični regiji.

Najslabše se godi upokojencem
Izmed vseh 287.000 oseb, ki živijo v revščini, jih je kar 78.000 upokojencev, od tega 55.000 žensk in 23.000 moških. Brezposelnih je bilo 65.000, kar je 44,8 odstotka vseh brezposelnih. Delovno aktivnih je bilo 54.000 oz. 6,7 odstotka vseh delovno aktivnih, med njimi 34.000 zaposlenih in 20.000 samozaposlenih.

V revščini je živelo tudi 54.000 mladoletnih otrok ali 14,2 odstotka vseh otrok, 36.000 pa je bilo drugih oseb, kar je 19,5 odstotka vseh ljudi, nezmožnih za delo, gospodinj, študentov in drugih neaktivnih oseb.

Ukrepi pripomogli k zniževanju revščine
Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.so ob objavi poudarili, da se trend stopnje revščine letos prvič po koncu krize obrača v pozitivno smer, v smer zniževanja. Poleg pozitivnih ekonomskih in gospodarskih gibanj so k pozitivnemu trendu po njihovem mnenju zagotovo pripomogle tudi spremembe socialne zakonodaje.

Na ministrstvu verjamejo, da bodo ukrepi, sprejeti tudi v letošnjem letu, ter ukrepi, ki jih načrtujejo za prihodnja leta, pripomogli k temu, da se bo trend zniževanja revščine nadaljeval. Z začetkom letošnjega leta se je namreč denarna socialna pomoč zvišala na 288,81 evra, cenzus za varstveni dodatek za samsko osebo pa se je povišal na 470,76 evra.

Prav tako so v letu 2016 odpravili del varčevalnih ukrepov, uvedenih z zakonom o uravnoteženju javnih financ, na področju družinske in socialne politike in tako kljub fiskalnim omejitvam zagotovili skupno več kot 33 milijonov evrov dodatnih sredstev za izboljšanje položaja družin, so še poudarili na ministrstvu.