Ogorčenje nad odločitvijo vlade oz. ministrstva za solidarno prihodnost, ki je letos za 80 odstotkov znižalo proračunsko financiranje varstveno-delovnih centrov, je med drugim izrazil varuh človekovih pravic (Varuh) Peter Svetina. Poleg kršitve ustave in zakonodaje je namero mogoče razumeti tudi kot popolno nespoštovanje invalidov in drugih ranljivih skupin, je opozoril.

Spremembe financiranja sicer prinašajo finančna izhodišča za leto 2024. Po Varuhovem mnenju vlada oz. ministrstvo s to odločitvijo majeta temelje socialne države. Gre za neposredno kršitev ustave, konvencije o pravicah invalidov, neskladnost z zakonom o socialnem varstvu, opozarja Varuh. "Zakon o socialnem varstvu predstavlja organizirano obliko varstva, s katero se izpolnjujejo z ustavo in zakoni določene temeljne človekove pravice odraslih invalidnih oseb do storitev, ki jim v skladu z njihovimi sposobnostmi daje možnost aktivnega vključevanja v družbeno življenje in delovno okolje ter opravljanje koristnega in njihovim zmožnostim primernega dela," so zapisali pri Varuhu.

Po mnenju Varuha žal Slovenija, ki je bila še nedavno prepoznana kot ena naprednejših držav pri zagotavljanju storitev socialne države, s takšnimi potezami oziroma odločitvami drastično stopa v smer, ki prinaša bistveno razsežnejše posledice, kot se morda zdi v tem trenutku.

"Dolgotrajna oskrba brez vizije, ki ne predvideva niti nujno potrebnih različnih oblik pomoči najranljivejšim skupinam, ob hkratni neposredni težnji po drastičnem zmanjševanju obsega osebne asistence daje jasen signal, da smo se nekje na poti izgubili. Zakon o celostni zgodnji obravnavi otrok s posebnimi potrebami je obtičal. Novosti, ki jih prinaša zakon o dolgotrajni oskrbi, nimajo osnovnih (finančnih) predispozicij, da se začnejo učinkovito izvajati. Tudi zakon o osebni asistenci, ki je trenutno v obravnavi, žal gradi na sistemu nezaupanja in pozablja, da je njegov namen uresničevanje zavez, ki smo jih dali za polno in učinkovito integracijo invalidov v družbo," našteva Svetina.

Z zaskrbljenostjo opozarja še na prezasedenost osnovnih šol s prilagojenim programom, na čakalne vrste za vstop v varstveno-delovne centre in na pomanjkanje ustreznih prostorov ter na alarmantno in neobvladljivo nedohranjenost števila ustreznih strokovnih, socialnih in zdravstvenih delavcev, kar po njegovem mnenju kaže na nevarnost razpada sistema. Varuh je prepričan, da to ne sme biti smer, v katero se želimo razvijati kot družba, ne iz človeškega, ne iz ekonomskega in niti ne iz trajnostnega vidika. "To ni smer, ki kaže, da bo dostojanstvo slehernika spoštovano, kar pa je v ustavno varovani socialni državi nujno," je še poudaril varuh človekovih pravic.

Ministrstvo: Krčenja financiranja ne bo

Z ministrstva za solidarno prihodnost so v odzivu sporočili, da razumejo, da poslanstvo socialno-varstvenih ustanov predstavlja "jedro in hrbtenico socialne države in socialnega varstva" ter da so zavezani zagotavljanju nemotenega dela vseh ustanov in sistemov znotraj njega.

Dodali so, da razumejo tudi, da je predlog, "ki je bil sestavljen v specifičnih proračunskih okvirih", vzbudil pomisleke na strani nekaterih vodstev in drugih deležnikov. "Vendar poudarjamo, da so sredstva za nemoteno delo ustanov zagotovljena," so sporočili in poudarili, da je "ustrezna prerazporeditev sredstev znotraj proračunskih okvirjev" že v teku. "Krčenja financiranja ne bo," so poudarili.

Ob tem so odločno zavrnili tudi "nesmiselne očitke in pripombe o domnevnih namerah ministrstva po zapiranju ustanov ter ukinitvi financiranja za delo in izvajanje zakonskih obveznosti ustanov". Kot ocenjujejo, so takšni strahovi neutemeljeni in v nasprotju z jedrnim poslanstvom ministrstva in vlade. "Smisel in namen solidarnostnega ministrstva je krepiti sisteme socialne države in v ospredje postaviti skrb za posameznika in posameznico.," so še zapisali v sporočilu za javnost.