Premier Miro Cerar in ministri so na začetku redne septembrske odgovarjali na poslanska vprašanja. Opozicija je od Cerarja želela pojasnila o proračunih za leti 2016 in 2017, Luka Mesca iz ZL-ja pa je zanimalo predvsem nadaljevanje vladnih varčevalnih politik, prihodkovna in razvojna naravnanost proračuna.

Cerar je Mescu pojasnil, da vlada ohranja nekatere varčevalne ukrepe, a "ne duši razvoja, ampak ga sprošča, in to je njena temeljna naloga tudi v prihodnjih dveh letih". Vlada bo po Cerarjevih besedah dober gospodar in bo spodbujala predvsem tiste projekte, ki bodo prispevali k večji zaposlenosti.

Ravnanje vlade ne pelje v tretjo recesijo
Proračunska predloga za leti 2016 in 2017 zaradi višjih predvidenih prihodkov omogočata, da se zvišajo prihodki večini ministrstev, je pojasnil Cerar. Sprejeti fiskalni načrt naj bi tako ministrstvom dajal tudi veliko več možnosti za oblikovanje in izvajanje dobrih politik. "Proračuna sledita logiki, da se višja gospodarska rast, ki se odraža v višjih prihodkih, delno porabi za znižanje primanjkljaja, delno pa za zvišanje odhodkov in spodbujanje rasti," je povedal.

Prednost financiranja bo v prihodnjih dveh letih imela varnost ljudi, poleg tega pa bodo zagotavljali tudi varnost premoženja in se trudili izboljšati poplavno varnost, je povedal Cerar. Večji poudarek bo tudi na področju zdravstva, pravosodja, infrastrukture in izobraževanja.

Cerar je Meščevo vprašanje, ali varčevalni ukrepi vodijo v tretjo recesijo, zavrnil: "Varčevalni ukrepi oz. delo te vlade nikakor ne peljejo države v kakšno tretjo recesijo." Vlada se zaveda nestabilnosti mednarodnega okolja, je zatrdil, in dodal, da kljub štervilnim prebežnikom sistem deluje nemoteno oziroma zaplete rešujejo sproti.

"Naloga vlade je, da ohranja stabilnost, da razbremenjuje sisteme tam, kjer so obremenjeni, na področju javne uprave in drugod, da izvede zdravstveno reformo, da postopno skozi prihodnje leto in pozneje izvede te ključne korake, ki smo si jih zadali. Mislim, da smo dokazali, da smo na dobri poti," je poudaril in zagotovil, da vlada ne bo pozabila na najbolj socialno ogrožene skupine.

Ustanovitev gozdnega podjetja je v skladu s koalicijsko pogodbo
Poslanka NSi-ja Iva Dimic je Cerarja spomnila na zavezo koalicije, da bo ohranila sklad kmetijskih zemljišč in gozdov. Preoblikovanje v enovito javno podjetje Slovenski državni gozdovi, ki ga namerava ustanoviti vlada, po njenem mnenju namreč pomeni odklon od koalicijske pogodbe. Cerar ji je pojasnil, da je predlog zakona o gospodarjenju z državnimi gozdovi skladen s koalicijsko pogodbo, in dodal, da lahko ravno v okviru načrtovanega državnega gozdarskega podjetja najbolje uresničijo pričakovanja in zaveze iz koalicijske pogodbe. Državno gozdarsko podjetje bo po zagotovilu Cerarja omogočilo nov zagon gozdno-lesne verige in spodbudilo tuje ter domače naložbe v slovensko lesnopredelovalno industrijo, ki jo namerava vlada oživiti.

Slovenija med državami z dobrimi bonitetnimi ocenami
Vprašanje je Cerarju zastavila tudi njegova strankarska kolegica Simona Kustec Lipicer, ki jo je zanimalo, katere prioritete bo vlada glede na višjo gospodarsko rast zasledovala v naslednjem letu. Cerar je pojasnil, da je pri delu vlade bistveno, da zagotavlja uravnotežen razvoj, s sprejetjem ukrepov za finančno konsolidacijo pa so "Slovenijo spet postavili na zemljevid kot državo z dobrimi bonitetnimi ocenami". Dodal je, da bodo konsolidacijo javnih financ nadaljevali, prizadevali si bodo za večjo in stabilno gospodarsko rast ter povečanje zaposlenosti. Napovedal je tudi ustanovitev posebne namenske družbe z vključitvijo zasebnega kapitala za namen boljšega upravljanja slabih bančnih terjatev malih in srednjih podjetij. Vlada pa naj bi odpravila tudi administrativne ovire, saj želijo državo odpreti tujim naložbam.

Slovenija ima za arbitražo tudi plan B
Beseda je tekla tudi o arbitraži. Bojan Dobovšek, vodja skupine nepovezanih poslancev, je želel slišati, kako vlada ocenjuje možnosti za nadaljevanje arbitraže po enostranskem izstopu Hrvaške iz sporazuma. Cerarja je vprašal tudi, ali v okviru vlade deluje skupina za podporo nadaljevanju arbitraže.

Cerar je ponovil, da Slovenija pričakuje izpopolnitev sodišča, nadaljevanje dela in razsodbo. Slovenija ima sicer tudi "plan B", vendar je o njem nesmiselno govoriti, saj bi to slabilo slovenske argumente, je dejal. Zavrnil je tudi mnenje Dobovška, da je Hrvaška v prednosti pri javnem pojasnjevanju svojih stališč, saj si je Slovenija "z vsemi svojimi dosedanjimi dejanji prizadevala za zaščito integritete, neodvisnosti in nepristranskosti sodišča", skladno z 10. členom arbitražnega sporazuma pa se vzdržuje vseh izjav, ki bi spor lahko zaostrile. Dodal je, da slovenska diplomacija vse relevantne strani obvešča o slovenskih argumentih.

Premier je prepričan: "Hrvati so enostransko in po našem mnenju popolnoma neutemeljeno in protipravno odstopili od tega sporazuma. Menimo, da ta odstop ni veljaven. Zato se oni zdaj obnašajo dokaj robustno in nediplomatsko pri svojem pritiskanju na svetovno javnost v zvezi s to zadevo. Slovenija pa spoštuje pravila igre." Spomnil je, da Slovenijo pri njenih stališčih eksplicitno podpirajo številne države, ki se zavedajo, da je "Hrvaški enostranski odstop od sporazuma ne samo neveljaven, ampak tudi škodljiv".

Zagotovil je, da bo s 1. oktobrom oblikovana posebna projektna enota, ki bo opravljala naloge, ki so vezane na zaključek arbitražnega postopka in izvedbo razsodbe.

Septembrska seja DZ-ja bo trajala do naslednjega torka. Na dnevnem redu je tudi 14 zakonskih predlogov. Četrtek bodo poslanci v celoti namenili interpelaciji zoper notranjo ministrico Vesno Györkös Žnidar.