Hana Podjed, Zara Bunc, Martin Jazbec in Nikiša Plešec so le štirje študenti iz desete generacije ASEF štipendistov, ki bodo v naslednjih mesecih v okviru programa ASEF Raziskovanje v tujini 2025 odpotovali k slovenskim mentorjem na najbolj prestižne raziskovalne ustanove na svetu. "Glede na to, da gre za delo na inštitutu, ki ga kot doktorska študentka fizike v Ljubljani že opravljam, bo delovno okolje precej podobno, bo pa še vseeno to drugi inštitut, druga država, drugi sodelavci. Ne pričakujem pa, da bi bilo v povezavi z delom kar koli presenetljivega," je na sprejemu ASEF štipendistov v Prešernovi dvorani SAZU-ja, ki je potekal 12. februarja, povedala Nikiša. Štipendisti bodo v tujini ne le nadgrajevali svoje znanje, ampak tudi prispevali k prepoznavnosti slovenskega raziskovalnega potenciala v svetu.

Okvirno septembra bo Nikiša tako odpotovala na Univerzo v Cincinnatiju k profesorju Juretu Zupanu. Magistrska študentka biokemije Zara in magistrski študent kemijskega inženirstva Martin, oba z ljubljanske kemijske fakultete, bosta odpotovala v ZDA in Avstralijo. Prva k profesorju Dimitriju Kraincu na Univerzo Northwestern, drugi pa na Univerzo Deakin k profesorici Kaji Antlej. Hana, magistrska študentka slovenistike in južnoslovanskih jezikov na ljubljanski filozofski fakulteti, se odpravlja na Univerzo v Groningenu k profesorju Petru Verovšku. Med študenti, ki se odločijo za štipendijo ASEF in raziskovalni obisk v tujini ter jih potem mentorji tudi izberejo, je sicer več naravoslovcev. Inštitut ASEF si zato želi, da bi se tudi študenti družboslovnih smeri bolj zanimali za omenjeno študijsko priložnost v tujini.

Sogovornikom, sicer nadobudnim in ambicioznim študentom, ki poleg študija počnejo še marsikaj, se zdi, da bo raziskovalni obisk nekakšen intelektualni izziv. V tujini jih bodo sprejeli mentorji, ki se bodo angažirali za delo z mladimi, ki so si jih sami izbrali. Izbrani letošnji študenti zato pričakujejo, da bodo priznani strokovnjaki vzpostavili pogoje, da bodo študenti lahko v polnosti izkoristili obisk. Veselijo se vseh novih poznanstev, poti, ki se jim bodo odprle zaradi obiska, mednarodne širine, novega strokovnega znanja in povezanosti s skupnostjo, v katero vstopajo.

Hana je poleg mreženja in skupnosti poudarila tudi samostojnost. "Že sama prijava na ta projekt kaže na neko mero samoiniciativnosti in samostojnosti, ki ju potem le še nadgradimo. Pa tudi neko samozaupanje pridobiš – da si zmožen, da si se sposoben vključiti v mednarodno okolje. Samozavest na katerem koli področju potem v življenju vedno pride prav, ko se spomniš, kaj vse si že dosegel in kaj vse še lahko."

Koliko izkušenj v tujini pa že imajo mladi?

Za Zaro bo to prva mednarodna študijska izkušnja: "Do neke mere imam zaradi družbenih omrežij in tehnologije že občutek o tem, kako se izobražujejo študenti v tujini. Se pa lahko v okviru tega raziskovalnega obiska nekako prvič izpostavim v tujini, kar ti seveda koristi pozneje, ko se želiš uveljaviti na svojem področju." Hana, Martin in Nikiša so tujino že izkusili. Prva se je udeležila študijske izmenjavi v Pragi, redno obiskuje jezikovne seminarje po Balkanu, nedavno pa je opravila prakso na generalnem direktoratu za prevajanje v Luksemburgu. Martin je en semester študiral v Lizboni, Nikiša pa se je udeležila poletne fizikalne šole v Italiji.

Da je tudi sam neprecenljive izkušnje nabiral v tujini, je na sprejemu študentov poudaril minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič. "Prva stvar, ki se je vsak nauči v tujini, je, kako biti tujec. Mogoče se sliši banalno, ampak gre za zelo pomembno izkušnjo. Zakaj? Ker boste tudi pozneje, ko se boste vrnili v Slovenijo, drugače gledali na tujce pri nas," je pojasnil. Mlade je spodbudil, da je slovensko znanje v svetovnem merilu zelo visoko. "V novem okolju bo vaše znanje zagotovo preizkušeno. Prepričan sem, da boste ugotovili, da imate dobro izobrazbo in dobre osnove. Tako bom rekel: na žalost so mi morali tujci povedati, koliko je moje znanje vredno," je poudaril.

Mlade sta na prvem tovrstnem sprejemu ASEF štipendistov nagovorila tudi rektor Univerze v Ljubljani, kjer študira večina letošnjih ASEF štipendistov, Gregor Majdič in Rok Sekirnik, direktor Inštituta ASEF. Oba sta poudarila pomen podpore mladim raziskovalcem ter možnosti, ki jih prinaša sodelovanje med inštitutom, slovenskimi akademskimi ustanovami in svetovnimi raziskovalnimi institucijami. ASEF namreč mlade slovenske intelektualce z vsaj 50 slovenskimi mentorji v tujini povezuje že deset let. Do zdaj so raziskovalni obisk s finančno podporo donatorjev, med njimi tudi urad za Slovence v zamejstvu in po svetu ter urad za mladino, omogočili že 251 mladim v okviru štipendijskih programov Raziskovanje v tujini in Obisk Slovenije. Slednji mladim po svetu, ki imajo slovenske korenine, omogoča, da med raziskovalnim obiskom v Sloveniji poglabljajo kulturno povezanost s predniki.

Ne beg možganov, temveč njihovo kroženje

Minister za visoko šolstvo Papič je sicer poudaril, da si želi, da bi se slovenski strokovnjaki vrnili iz tujine, a da je krivec, če se ne bodo, država in ne oni sami. Odgovornost države je namreč, da ustvari privlačne raziskovalne pogoje na področju znanosti. Sekirnik pa je poudaril, da je treba beg možganov preoblikovati v njihovo kroženje oziroma potovanje, s čimer se strinjajo tudi mladi štipendisti. "Ne smemo več gledati na način mi tam in oni tu, ampak vsi povsod. Kjer koli se priložnost pojavi, je dobro, da jo izkoristimo. Da nekako stopimo iz tega prepričanja, da smo prostorsko omejeni, ampak da se spomnimo na sodelovanje in prijateljstvo. Da smo bolj povezani in manj razdeljeni," je pojasnila Hana.

Ali se bodo po končanem raziskovalnem obisku mladi vseeno vrnili v Slovenijo ali bodo nadaljevali z izobraževanjem v tujini? Nikiša je odločena, da bi se zagotovo po nekaj letih dela v tujini rada vrnila v Slovenijo, če bodo le mesta za redne pozicije to dopuščala. Zara nima še izdelanega načrta za prihodnost. "Po korakih grem, da vidim, kaj me najbolj zanima. Ne delam prevelikih načrtov za prihodnost. Se mi pa zdi dobro, da vsak študent preuči in izkoristi možnosti v tujini in se potem sam odloči, kje bo nadaljeval svojo pot."

"Dokler bom študent, si želim biti čim več v tujini, ker s tem pridobiš izkušnje, ki jih v Sloveniji ne moreš, globalno gledano pridobiš neko širino. Nimam pa za vnaprej popolnoma nobenega načrta, se pa za službo sicer ne bojim. Nimam nekako potrebe, da bi ostal v tujini, nimam nič proti, če bi ostal v Sloveniji. Sem še nekako odprt za vse možnosti," je sklenil Martin.