Na začetku letošnjega leta je bilo v Sloveniji 309.000 mladih, starih med 15 in 29 let, kažejo podatki Statističnega urada RS. Med njimi je bilo delovno aktivnih 161.000 mladih, od tega jih je 104.000 delalo v podjetjih ali organizacijah, 31.000 pa prek študentskega servisa. Med zaposlenimi mladimi jih je imelo 46 odstotkov delo za določen, 54 odstotkov pa za nedoločen čas. Struktura med vsemi zaposlenimi, ne glede na njihovo starost, je precej drugačna, le 16 odstotkov zaposlenih je zaposlenih za določen, kar 84 odstotkov pa za nedoločen čas.

Med mladimi je bilo na začetku leta 16.000 brezposelnih, stopnja brezposelnosti je bila devetodstotna in torej za skoraj štiri odstotne točke višja od skupne stopnje brezposelnosti. Brezposelnost med mladimi se še viša, delajo v prekarnih zaposlitvah ali pa prejemajo nižje plačilo, poudarja predsednica Sindikata Mladi plus Tea Jarc. Prehod mladih na trg dela je kljub gospodarski rasti tako še vedno otežen. "Država mora poskrbeti za učinkovitejši prehod mladih na trg dela in dostojno delo," je bila jasna.

Sicer pa se več kot polovica mladih v Sloveniji izobražuje, delež terciarno izobraženih narašča. Povprečna bruto plača mladih je lani znašala 1.300 evrov mesečno, to je približno tri četrtine povprečne bruto mesečne plače vseh zaposlenih oseb v Sloveniji, kažejo podatki Sursa. Lani je bila stopnja tveganja revščine med vsemi prebivalci Slovenije 13,3-odstotna, med mladimi pa nekoliko nižja, 11,7-odstotna.

Mladi so z življenjem zadovoljni, toda ...

Večina mladih je bila na splošno zadovoljna s svojim življenjem. Na lestvici od 0 do 10 so zadovoljstvo s svojim življenjem ocenili s povprečno oceno 8,1. Sicer je bila povprečna ocena za vse starostne skupine 7,3. Z življenjem so bile najmanj zadovoljne osebe, stare 65 let ali več, ki so podale povprečno oceno 6,7.

Kljub temu Mladinski svet Slovenije opozarja na pesimizem, ki se pojavlja pri mladih, ko se lotevajo reševanja težav pri osamosvajanju. Te se na določenih področjih celo povečujejo, med najtršimi orehi je bivanjska problematika. Javnih stanovanj ni, tržna najemna stanovanja in stanovanja za nakup se izrazito dražijo, mladi pa večinoma nimajo možnosti pridobitve posojila, opozarjajo.

V MSM-ju so kritični tudi do centralizacije države. "Nimajo vsi mladi želje živeti v Ljubljani, vendar se zdi, da država s svojim delovanjem spodbuja izseljevanja s podeželja," so navedli. Kot tretji izziv pa izpostavljajo pomanjkanje delovnih mest za višje izobražen kader in višanje ugleda poklicem, za katere je potrebna nižja stopnja izobrazbe.

Generacija, ki bo živela slabše od svojih staršev

Ob tem v MSM-ju menijo, da je današnja generacija mladih prva generacija po drugi svetovni vojni, ki bo živela slabše od svojih staršev. S tem, da imajo mladi danes več težav kot prejšnje generacije, se strinja tudi direktor urada za mladino Tin Kampl. "Tu imam v mislih predvsem osnovne eksistencialne stiske, povezane z zaposlitvijo, stanovanjem in prehodom v samostojno življenje, ki je danes nekaj, kar je večini mladih nedostopno oz. težje dosegljivo kot našim staršem v njihovi mladosti," je pojasnil.

Mladi pa imajo danes več znanj in izkušenj, več priložnosti za participacijo v družbi, so bolj mobilni in imajo dostop do mnoštva informacij. "Vendar dokler ne bomo dosegli gospodarske blaginje in uredili stanja na trgu dela, so vse prednosti drugotnega pomena, ker jim ne olajšajo poti do rešitve osnovnih eksistencialnih težav," je zapisal.

Izseljevanje je lahko dobra izkušnja, ne sme pa biti edina rešitev

Kampl je spomnil tudi na izseljevanje mladih. Delo ali študij v tujini sta lahko dobra izkušnja, ki pa ima grenak priokus, če je to rešitev v sili ali celo prisila, je dejal. Kot rešitev v sili vidi tujino tudi kar okoli 44 odstotkov mladih žensk med 20. in 35. letom, kaže raziskava zavoda za spodbujanje neformalnega izobraževanja Nefiks. Kar "44 odstotkov bi se jih sicer veliko raje zaposlilo doma, a če ne bodo dobile priložnosti, bodo odšli v tujino", so pojasnili.

Po njihovih podatkih je s svojim trenutnim življenjskim standardom zadovoljnih samo 47 odstotkov mladih žensk. S svojo zaposlitvijo pa jih ni zadovoljnih 44 odstotkov. Pri Nefiksu sicer menijo, da so mlade ženske pri iskanju zaposlitve proaktivne. "Številne mlade ženske zaposlitvene možnosti iščejo širše od svoje izobrazbe, pripravljene so se voziti več kot 20 kilometrov v eno smer, delajo na delovnih mestih, ki so nižja od njihove izobrazbe."