Nekateri slovenski mediji javno objavljajo naslove in slike stanovanj, kjer so nastanjeni ljudje, ki jim je Slovenija odobrila mednarodno zaščito (azil). Čeprav imajo ti ljudje povsem enake pravice kot slovenski državljani, ki jim ni treba obveščati lokalnih oblasti, da so se začasno naselili v njihovem kraju, so v drugem največjem slovenskem mestu Mariboru v primeru beguncev zahtevali pojasnila o njihovem bivanju v mestu ob Dravi.

Po poročanju STA-ja bodo na naslednji seji občinskega sveta mariborski svetniki razpravljali o namestitvi beguncev v zasebne namestitvene zmogljivosti v mestu. Mariborska občina (MOM) je MNZ prosila za pojasnila glede namestitev beguncev v zasebne namestitvene zmogljivosti v mestu in dobila odgovor, da naselitve ne potekajo v njihovi organizaciji, pač pa si begunci z urejenim statusom stanovanja iščejo sami oziroma s pomočjo nevladnih organizacij.

Podžupan MOM-a Zdravko Luketič je zato, ker o naselitvah niso bili seznanjeni, državnega sekretarja Boštjana Šefica prosil za ažurno informiranje lokalne skupnosti v primeru nastanitev beguncev pri zasebnikih. Mariborski župan Andrej Fištravec je predlagal, da mestni svetniki zaprosijo državnega sekretarja in mestnega svetnika SMC-ja Andreja Špengo za pojasnila in seznanitev o novih dejavnostih, povezanih z nastanitvijo beguncev v mestu.

Mariborska občina ni edina, ki zahteva pojasnila o naselitvi beguncev v njihovem kraju. Podobne "strahove" so izrazili v Dravogradu, kjer je v četrtek potekala izredna sejo dravograjskih občinskih svetnikov zaradi različnih informacij glede možne nastanitve beguncev v dve državni stanovanji. Pobudniki izredne seje sicer niso proti naselitvi beguncev, vendar so bili zgroženi zaradi neobveščenosti in zaradi vse več vprašanj v zvezi s tem s strani občanov.

MNZ lahko obvesti lokalne skupnosti, da bo v državna stanovanja naselil ljudi, ki jim je bil odobren status begunca. Toda v primerih, ko se ti naselijo v zasebno stanovanje, državi ni treba obveščati lokalnih skupnosti.

Slovenska ustava velja tudi za begunce
"Ustava Republike Slovenije kot najvišji pravni akt naše države določa, da ima vsakdo pravico, da se prosto giblje in si prosto izbira prebivališče. To velja tudi za osebe s priznano mednarodno zaščito, saj so v svojih pravicah popolnoma izenačene z državljani Republike Slovenije (z izjemo volilne pravice). Po pridobitvi statusa mednarodne zaščite se te osebe lahko nastanijo v integracijski hiši v lasti Ministrstva za notranje zadeve za obdobje enega leta, lahko pa nastanitev poiščejo tudi na zasebnem naslovu," so za MMC pojasnili na MNZ-ju.

Prav tako lahko sklenejo najemno pogodbo z lastnikom nepremičnine povsem enako kot drugi državljani, saj lastnik nepremičnine z nepremičnino lahko prosto razpolaga, kar je tudi njegova z ustavo zagotovljena pravica. "V takih primerih se tudi ne obvešča lokalne skupnosti, saj je sklenitev najemne pogodbe stvar med lastnikom, ki nepremičnino daje v najem, in posameznikom, ki tako nepremičnino najema in bo za to tudi plačal ustrezno najemnino," poudarjajo na MNZ-ju, kjer tudi spodbujajo nastanitev ljudi s priznano mednarodno zaščito na zasebnih naslovih, saj omogoča hitrejše vključevanje teh oseb v slovensko družbo in njihovo sprejetost v lokalnem okolju.

14 beguncev prebiva pri zasebnikih
Po podatkih policije je bilo v začetku tedna v Sloveniji 295 prebežnikov, nekaj manj kot polovica (142) pa jih prebiva v ljubljanskem azilnem domu. Preostali prebivajo v izpostavah azilnega doma v centru Ljubljane in v Logatcu ter centru za tujce v Postojni. Zunaj azilnega doma prebiva 11 ljudi, razseljenih pa jih je 14.

"Nastanjeni zunaj azilnega doma pomeni, da se take osebe trenutno nahajajo npr. v bolnišnici ali pa v dijaških domovih, v katerih so nastanjeni mladoletni prosilci brez spremstva. Razseljeni pa pomeni, da take osebe bivajo na zasebnem naslovu," so razložili na MNZ-ju.