Knjigarna Mariborka, v lasti založbe VigeVageKnjige, na Koroški ulici v Mariboru je bila lani večkrat deležna homofobnih izpadov, še posebej junija, ko so ob mesecu ponosa nad vhodom izobesili mavrično zastavo skupnosti LGBT.

Zgodilo se je več incidentov, denimo do odtrganja mavrične zastave in groženj neznancev sodelujočim na kulturni prireditvi pred knjigarno. Zaradi incidentov je večkrat posredovala policija.

Direktorica in glavna urednica založbe Anja Zag Golob se je nato pritožila tudi zaradi ravnanj ene izmed policijskih patrulj, ki je prispela pred omenjeno knjigarno.

Zag Golob je po poročanju STA-ja tedaj navedla, da se je patrulja treh policistov zadržala nekaj minut, pri tem pa ni naredila zapisnika. Vodja patrulje pa naj bi s svojimi izjavami jasno sugeriral, da so si za nasilje krive zaposlene, ker imajo izobešeno mavrično zastavo, ter da naj jo raje snamejo.

Neprimerno ravnanje policista

Senat notranjega ministrstva je po navedbah Zag Golob konec januarja ugodil pritožbi knjigarne Mariborka glede omenjenega ravnanja policista, vodje patrulje.

"Senat je glede obeh razlogov, navedenih v pritožbi, odločil, da sta utemeljena in je torej utemeljena tudi pritožba v celoti. S tem je potrdil, da je dotični policist v postopku neprimerno komuniciral, potrdil pa je tudi njegovo opustitev dolžnega ravnanja po zakonu," so v sporočilu zapisali v knjigarni Mariborka.

"Senat potrjuje, kar eksplicitno navaja tudi v samem sklepu, da je izobešanje mavrične zastave v Sloveniji legitimen način izražanja lastnega prepričanja, policija pa mora v primeru napadov nanjo ukrepati zoper kršitelje, ne pa posegati v pravice oseb, ki zastavo izobesijo. Senat je potrdil tudi, da mora biti policija pri obravnavi dogodkov strokovna, nevtralna, policistke in policisti pa se morajo v postopku vzdržati osebnih komentarjev in stališč, ki bi lahko kazali na pristranskost ali diskriminacijo. Njihova komunikacija mora biti profesionalna, saj s tem policisti varujejo tudi integriteto policije kot institucije," so navedli v sporočilu za javnost.

"To v praksi pomeni, da se policisti pri vodenju postopka nikakor ne smejo sami odločati, ali ima neko ravnanje znake kaznivega dejanja. O tem lahko odloča izključno državno tožilstvo. To je pomembno zato, ker se v praksi pogosto dogaja, tudi nam se je junija, da je treba policiste, ki pridejo na kraj dogodka, prositi in prepričevati, naj zadevo vodijo kot potencialno kršitev Kazenskega zakonika in torej na kraju samem napišejo zapisnik ter zavarujejo morebitne dokaze, da bi imeli ti procesno vrednost v nadaljnjih postopkih. Znano nam je, da do take obravnave s strani policije prihaja tudi zato, ker državno tožilstvo po pravilu zavrača tovrstne ovadbe, ravnanja degradira na raven prekrškov in vrača policiji v ponovno obravnavo," so še dodali ter pozvali državno tožilstvo, da sume kršitev kazenskega zakonika obravnava z vso resnostjo, sploh v primeru ravnanj, ki kažejo vse zakonske znake t. i. zločinov iz sovraštva.

Na Policijski upravi Maribor so na vprašanje STA o ukrepih po ugotovljenih kršitvah policista povedali, da je direktor policijske uprave naročil vodstvu policijske enote, "da sprejme sistemske ukrepe za zagotovitev doslednega spoštovanja zakonskih določb na tem področju glede obravnave tovrstnih prekrškov in kaznivih dejanj".

"Policisti bodo ponovno seznanjeni z usmeritvami na tem področju, z omenjenim policistom pa bo izveden ukrep v skladu s pravili policije," so dodali.