Ob slovesnosti v Kočevskem rogu je prelat novomeške škofije Janez Gril daroval tudi 22. obletno mašo za žrtve revolucionarnega nasilja. Poudaril je, da se to, kar se je dogajalo v Kočevskem rogu, na Teharjah, v Hudi Jami in na 600 drugih skrivnih moriščih po vsej domovini, ne bi smelo nikoli ponoviti.

Za poboji ostala bolečina, ostala pa so tudi vprašanja, na katera še vedno ni odgovorov. "Zakaj tisti, ki so pri zločinu sodelovali, še vedno molčijo in si ne olajšajo vesti s tem, da bi povedali, kdo je ukazal pobijanje, kdo jim je zapovedal molk? Zakaj se ne opravičijo svojcem žrtev zaradi trpljenja, ki so jim ga povzročili?" je vprašal. Dodal je, da je tudi molk odgovor, ki včasih pove več kot tisoč besed.

Duhovni sadovi
A kljub pomislekom in bolečinam se stvari po Grilovih besedah spreminjajo na bolje. Velike preizkušnje in trpljenje slovenskega naroda, ki so ga povzročile totalitarne ideologije in svetovna morija, prinašajo duhovne sadove, je povzel in kot primer navedel lansko razglasitev Alojzija Grozdeta za blaženega in mučenca.

Prišlo je okoli 3.000 ljudi
Po podatkih prirediteljev in policije pa se je pod Krenom zbralo približno 3.000 ljudi, tudi nekateri politiki, med njimi predsednik SDS-a Janez Janša, vodja poslanske skupine SDS- a Jože Tanko, predstavnica NSi-ja Mojca Kucler Dolinar in nekdanji generalni državni tožilec Anton Drobnič.

V Kočevskem rogu je bilo do zdaj odkritih več brezen, v katerih naj bi bilo pobitih okoli 15 tisoč ljudi. V severni del Roga so vozili ujetnike iz novomeških zaporov.