Spomnimo. V torek so podmladki SDS-a, SLS-a in NSi-ja ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću podarili monopoli, pri čemer so dejali, da upajo, da se bo v prihodnjem letu raje igral s to igrico kot pa premoženjem Ljubljančanov in Ljubljančank. Župan jim je v zameno dal izvleček iz Uradnega lista RS, ki opredeljuje mogočo višino občinskih zadolžitev, uradni podatek o zadolženosti ljubljanske mestne občine in pregled glasovanj vseh svetnikov o proračunih občine. Sledil je besedni dvoboj, v katerem so bili med drugim izrečeni očitki, da je župan "balkanski kavboj", da ni rojen Ljubljančan, da prikazuje do zdaj najslabše navade v Ljubljani in da ropa ljubljansko blagajno.

Zaradi opravičila spor v podmaldku SLS-a
NSi se je za razvoj dogodkov v sredo opravičil, češ da vrednote Mlade Slovenije nasprotujejo žalitvam in neokusnim obtožbam, sledilo pa je tudi obžalovanje predsednika podmladka SLS-a Bora Zgonca. Danes pa se je zapletlo. Predsednik ljubljanskega mestnega odbora Nove generacije SLS-a Ljubljana Boštjan Furlan je zatrdil, da se sam Jankoviću niti slučajno ne opravičuje. Pri tem je ponovil svoje sporočilo županu: "Gospod župan, dejstvo, da se vozite z BMW-jem serije 7, /.../ se dejansko kaže kot koruptivno dejanje. /.../ Ob našem obisku ste nam delili lekcije ekonomske neizobraženosti, ob tem pa ste pozabili povedati temeljno ekonomsko dejstvo: nobeno kosilo se ne poje zastonj. Pri vas ne gre le za kosilo, ampak za avtomobil, katerega tedenski najem v tržnih pogojih zagotovo preseže 1.000 evrov, seveda brez stroškov goriva. /.../ Ljubljančanke in Ljubljančani se sprašujemo, zakaj tudi mi vsi, če ne gre za korupcijo, ne bi mogli dobiti avtomobila BMW v brezplačno uporabo." Dodal je še, da je zaradi Zgončevega opravičila županu že posredoval predlog za njegovo razrešitev z mesta vodje podmladka.

Kaj si o vsem skupaj misli stranka SLS? Kot so povedali za MMC, v sporu mladih podpirajo Zgonca. SLS namreč obsoja žaljivi govor, ki je pospremil podelitev simbolnega darila županu Jankoviću, saj meni, da je v politiki mogoč argumentiran dialog tudi v kritični razpravi. Prav takšno razmišljanje pričakujejo tudi od svojih mladih članov.

Podmladek SDS-a: Zapadli smo v populistični vrtinec okoli župana
MMC se je po odziv obrnil tudi na podmladek SDS-a in njegovo matično stranko. V Slovenski demokratski mladini so nam povedali, da ostro nasprotujejo očitkom o nestrpnih izpadih in da je Janković vse skupaj obrnil v smer nacionalizma. Ponovili so, da so želeli z darilom izraziti le zaskrbljenost nad stanjem v mestu, "žal pa smo tudi sami zapadli v populistični vrtinec okrog župana". "Napačne interpretacije izrečenega so vedno možne, zato na tem mestu znova poudarjamo, da nacionalizem in nestrpnost v naših besedah in dejanjih nimata mesta in da tudi naše izjave niso kazale na to. Verjamemo v demokratični dialog, v katerem včasih padajo tudi očitki, ki so potrebni za oživitev diskurza, ki pripelje do soočenja mnenj in konceptov," je dodal predsednik SDM-ja Klement Perko.

Na naše vprašanje, kako odgovarja tistim, ki menijo, da njihovo darilo predsedniku republike Danilu Türku (plaketa "šalabajzer") ni v skladu s politično kulturo, je odgovoril, da podmladek nasprotuje dvojnim merilom, ki se uporabljajo za ocenjevanje njihovih idej in dejanj. "Ko je po odkritju grobišča v Hudi Jami podmladek naslednice Komunistične partije (Mladi forum SD) izjavil, da 'je bil čas povojnih pobojev čas napredka', se ni zganil noben medij, čeprav ta izjava kaže na osnovno nerazumevanje človekovih pravic," je spomnil. Poleg tega je opozoril, da je njihovo odlikovanje kot šaljivo označil tudi sam predsednik.

SDS: Nizko raven politične kulture v resnici goji Türk
"Slovenska demokratska mladina je avtonomna mladinska politična organizacija, ki deluje z namenom omogočanja mladim, da sodelujejo pri oblikovanju in izražanju politične volje na vseh področjih javnega življenja. V SDS-u spoštujemo različnost mnenj," so na vprašanje MMC-ja, kako gledajo na zadnje dogodke, odgovorili v SDS-u. Posredno pa so zavrnili očitke o politični nekulturi SDM-ja v zvezi z "odlikovanjem" predsednika: "Ko je celotna demokratična Evropa praznovala 20. obletnico demokratičnih sprememb, padca Berlinskega zidu in železne zavese, je predsednik Slovenije dr. Danilo Türk odlikoval nekdanjega šefa Udbe Tomaža Ertla z visokim državnim odlikovanjem. S tem, ko je odlikoval nekoga, ki je odgovoren za številne kršitve človekovih pravic in zlorabe Udbe, poveličuje tudi zločin ter izkazuje zelo nizko raven politične kulture. Predsednik, ki je s tem odlikovanjem simbolično poteptal človekove pravice, ni naš predsednik. Volivci mu namreč pravice, da to stori, niso dali."

Turk: "Šalabajzer" - nič dobrega, pa tudi slabega ne
Dogajanje okoli Jankovića in Türka je sprožilo burne odzive, zato je MMC skušal preveriti, ali je še v skladu s politično kulturo in na kakšni ravni se ta v Slovenji nahaja na splošno. Po pojasnila smo se obrnili na analitika Marto Kos Marko in Boštjana M. Turka. Na naše vabilo se je odzval le zadnji.

Kot omenjeno v uvodu, meni, da je pogled na oba dogodka lahko različen. Pri tem pa poudarja, da je treba upoštevati, da so akcije izvedli strankarski podmladki, kjer je tolerančni krog širši, ker se vse skupaj jemlje "po načelu pol za šalo, pol zares". Po njegovih besedah so podmladki stopnjevali neke lastnosti, ki jih akterjema lahko pripišemo tudi objektivno. "Beseda 'šalabajzar' pa je tako umetna, da si tudi pisec tega komentarja sam ne predstavljam, kaj natančno pomeni. Vem, da nič dobrega, vendar kaj slabega pa tudi ne, " je dodal.

Turk: Politična kultura pri nas glede na tranzicijske države na repu lestvice
Kakšna je sicer po njegovem mnenju politična kultura v Sloveniji? Glede na tranzicijske države smo na zadnjem mestu, je prepričan. To po njegovem dokazuje seštevek let s sredinsko-konservativnimi politiki na mestih premierja in predsednika republike. "Na Poljskem, na primer, ta znese 19 let, na Madžarskem 18, pri nas pa 6,5 leta," pojasnjuje. "Po številu let s sredinsko-konservativnimi vladami smo tudi na koncu - 6,5 leta, prehiteva nas celo Bolgarija z desetimi leti." Še huje je, če se primerjamo z nosilnimi državami Unije, bistvena razlika v politični kulturi pa je ta, da te dežele ne poznajo političnega monopola, še poudarja sogovornik in opominja, da pri nas prav to onemogoča vzpostavitev državljanske kulture.

Po Turkovem mnenju k slabšemu razvoju politične kulture v Sloveniji največ prispeva odsotnost alternativ in pluralizma, pa tudi volilni sistem, ki je neustrezen. Katere poteze bi bilo torej treba potegniti, da bi se politično kulturo vendarle dvignilo na višjo raven? "Brez mehanizma lustracije, ki so ga poznale vse vzhodnoevropske države, ne glede na to, da so ga na Zahodu nekateri kritizirali /.../, ne bomo veliko naredili. Pri nas je bila sprememba oblasti zgolj formalna, nikakor ne vsebinska. Država je še v celoti zasnovana na socialističnih mehanizmih, ti pa so za postmoderen svet popolnoma neadekvatni. Ta sistem pred našimi očmi tudi razpada (industrijski giganti, ki generirajo brezposelnost). Dokler se ne bomo lotili vzrokov našega zaostajanja, nimamo teoretične možnosti, da pridemo na bolje," je pesimistično sklenil Turk.