Po današnjem dogovoru s predsednikom vlade Mirom Cerarjem bo Pahor počakal na oceno vlade, ali ugotovitve v poročilu kakor koli vplivajo na njen dozdajšnji predlog za imenovanje novih veleposlanikov, so sporočili iz kabineta predsednika republike.

Zunanje ministrstvo je namreč objavilo izsledke notranjega nadzora na diplomatsko-konzularnih predstavništvih v tujini, ki je pokazal, da diplomati večinoma dobro delajo, a razkril je tudi večje ali manjše nepravilnosti - večinoma gre za negospodarno ravnanje z javnim denarjem. Med veleposlaniki, pri katerih je nadzor ugotovil kršitve, so tudi kandidati za nove veleposlaniške položaje.

Kaj so diplomati delali narobe?
V povezavi z današnjo Pahorjevo odločitvijo je generalni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve (MMZ) Stanislav Vidovič na novinarski konferenci zatrdil, da ne ve, koliko kandidatov za nova veleposlaniška mesta to zadeva. Lahko pa zagotovi, da med njimi ni "kriminalca, lopova, človeka, ki bi protipravno trošil sredstva ali kršil zakonodajo", pač pa je šlo predvsem zgolj za "šlamastiko".

Je pa naštel nekatere ključne ugotovitve iz 49 nadzorov na diplomatsko-konzularnih predstavništvih, ki so se začeli z letom 2009. Diplomati so nakupovali blago brez vnaprej sklenjenih pogodb, presegali limite, niso zahtevali vračila DDV-ja, do katerega bi bili sicer upravičeni, uporabljali službeno kartico v zasebne namene, sklepali pogodbe s tamkajšnjimi prebivalci, ki niso bile v skladu s tamkajšnjo zakonodajo, pri kilometrini obračunavali redno ceno goriva namesto nižje diplomatske, neracionalno uporabljali mednarodno ekspresno dostavno službo, je Vidović omenil nekatere izmed ugotovljenih nepravilnosti.

"Ves ta denar smo zahtevali nazaj, in ga tudi dobili," je zatrdil. Po njegovi oceni vsi dolgovi skupno ne znašajo več kot 5.000 evrov.

Proces imenovanja veleposlanikov
Glede imenovanj novih veleposlanikov je Vidovič že včeraj poudaril, da jih izbira kadrovska komisija, ki je depolitizirana, pogoji za zasedbo mest pa so zelo natančno določeni v zakonu o zunanjih zadevah.

"Postopek gre tako, da kadrovska komisija torej ugotovi, kdo izpolnjuje pogoje, in posreduje to v odločanje ministru. Ta se nato posvetuje z vlado in predsednikom republike, vlada potem opravi imenovanje, zatem je treba dobiti soglasje države prejemnice, nato pa predsednik izda ukaz o imenovanju," je proces imenovanja veleposlanika ponazoril Vidovič.

Objava brez "računice"
Na novinarski konferenci se je odzval tudi na očitke o tem, da so omenjeno dokumentacijo ravno v tem trenutku objavili tudi zaradi aktualne afere okoli arbitraže. Povedal je, da so poročilo zahtevali novinarji, oni pa so le sledili zakonu o objavi informacij javnega značaja, "ministrstvo pri tem ni imelo nobene računice".

Pravi, da je cilj nadzora na 49 diplomatsko-konzularnih predstavništvih davkoplačevalcem upravičiti vsak porabljen evro in odpraviti nepravilnosti, hkrati pa povrniti ugled diplomaciji. Poudaril je, da je večina veleposlanikov, ki jih zadevajo poročila, svoje delo vsebinsko opravljala izjemno kakovostno.

Edini s tako temeljitim nadzorom
Nauk, ki so ga nadzori prinesli, pa je, da slovenska diplomacija dela dobro, a da lahko dela še bolje, cilj pa je, da "dosežejo odličnost".

"Od leta 2009 vemo praktično za vsak evro, porabljen na diplomatsko-konzularnih predstavništvih. Vemo, ali je bil porabljen upravičeno ali neupravičeno, gospodarno ali negospodarno. Verjamem, da smo edini v državni upravi, ki imamo tako temeljit nadzor," je prepričan.