Organizatorji ocenjujejo, da se je sindikalnih protestov udeležilo 70.000 ljudi, policija pa ocenjuje, da jih je bilo od 15.000 do 17.000. Razlike v udeležbi policija ne komentira, je pa sporočila, da je o podatku sklepala na podlagi udeležencev, ki so se na shod pripeljali z organiziranimi avtobusnimi prevozi. Zveza svobodnih sindikatov (ZSSS) je oceno policije zavrnila s trditvijo, da so samo oni razdelili prek 50.000 telovnikov, ki so jih nosili protestniki, posebej pa so jih delili tudi drugi sindikati.

Udeleženci shoda opozarjajo na inflacijo, povečevanje socialnih razlik, skladno s tem pa so zahtevali dvig plač ter pravičnejšo delitev dohodkov. Vodstva sindikatov so v preteklih dneh poudarjala, da je protest uperjen zoper delodajalce, ki naj bi zavračali uskladitev plač z inflacijo.

Na Kongresnem trgu so množico nagovorili vodje posameznih central reprezentativnih delavskih organizacij, ki so izrazili upanje, da bodo demonstracije pri delodajalcih prebudile razum. V nasprotnem primeru državo januarja čaka splošna stavka, dodajajo.

Kot je bilo napovedano, so se shoda udeležili ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman, obrambni minister ter predsednik DeSUS-a Karl Erjavec in prihodnji predsednik republike Danilo Türk.

Janša: Zahteve so legitimne
Demonstracij in sindikalnih zahtev se je v petkovih odmevih dotaknil tudi premier Janez Janša. Strinja se s stališči ministrice za delo, družino in socialne zadeve, Marjete Cotman, ki je pred tem napovedala svojo udeležbo na protestu in dejala, da v Sloveniji ne gre za preživetje, temveč za kakovost življenja, zaradi česar so zahteve sindikatov po njenem (in premierjevem) mnenju upravičene.

Janša je sicer povedal, da se demonstracij ne bo udeležil, ob tem pa poudaril, da gre za legitmino pravico udeležencev shoda, da zahteve izrazijo na množičnem zborovanju.

Türk: Pravi čas za iskanje rešitev
Novoizvoljeni predsednik države Danilo Türk pa je povedal, da mu ni vseeno in da je to resen problem, ki potrebuje resen pristop. Hkrati je zagotovil, da se bo tudi sam trudil prispevati k rešitvi problema. Zavzel se je za pogajanja in menil, da je pravi čas za iskanje rešitev. "Mislim, da je njihovo izražanje mnenja danes upravičeno," je bil njegov komentar na dejstvo, da nekateri živijo z 300 do 400 evri mesečno.

Delodajalci: Linearen dvig plač ne pride v poštev
Predstavniki delodajalcev na drugi strani opozarjajo na nevzdržnost zahtev po dvigu plač, ki so bile predtem usklajene, saj bi zvišanje osebnih dohodkov ogrozilo konkurenčnost gospodarstva, ogroženim podjetjem pa bi podpisalo smrtno obsodbo. Edino možnost vidijo v davčnih razbremenitvah delodajalcev.

Samo Hribar Milič tako trditve sindikatov, da povišanje osnovih plač za 3,5 namesto le za 2,5 odstotka ne bi vplivalo na dvig inflacije, zavrnil, in dejal, da bi vsak resen ekonomist povedal, da višji strošek vpliva na konkurenčnost. Izračuni naj bi kazali, da bi bilo morebitno zahtevano povišanje težko okoli 100 milijonov evrov. Komentar slovenskega premierja ter zadnje soočenje mnenj sindikalne in delodajalske strani si lahko ogledate v pripetem videu.

Minimalna plača je sicer septembra po uradnih podatkih znašala 538,53 evra, povprečna pa 1259,07 evra (oboje bruto).

Kljub močnemu sneženju se je 26. novembra 2005 v Ljubljani na protestu proti vladnim reformam (najbolj žolčni so bili protesti zoper napovedano uvedbo enotne davčne stopnje, ki pa je bila zatem umaknjena) po besedah organizatorjev zbralo kar 40.000 ljudi.

Predtem je bil v samostojni državi največji protestni shod ob reformi pokojninskega sistema leta 1998, ko se je zbralo okrog 20.000 ljudi.