Predsednik komisije Jožef Horvat je pozval poslanske skupine, da mu do 29. novembra do 12. ure posredujejo imena kandidatov za sestavo strokovne skupine. Ta naj bi začela delovati že prihodnji mesec.

Predlog za začetek postopka za spremembo ustave glede imenovanja sodnikov, ki ga je v parlamentarni postopek vložila koalicija, je v imenu predlagateljev članom komisije predstavila poslanka Gibanja Svoboda Lucija Tacer. Kot je povedala, predlagajo prenos pristojnosti imenovanja sodnikov na predlog sodnega sveta z državnega zbora na predsednika republike. Namen je prilagoditev ureditve po vzoru primerljivih demokratičnih držav, omogočiti trajni sodniški mandat osebam, ki so primerne za sodnika, in depolitizacija postopka imenovanja sodnikov, ki je zdaj otežena s politiko, je pojasnila.

Zato po njenih besedah predlagajo, da se določbe členov spremenijo tako, da sodnika imenuje predsednik republike na predlog sodnega sveta, da se za sodnika, ki je prvič imenovan, uvede triletna poskusna doba, trajni mandat pa bi sodniki nastopili šele po preteku tega časa.

Cilj: Umik vpliva strankarske politike iz postopka imenovanja sodnikov

Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je poudarila, da vlada podpira predlagane spremembe, zlasti cilj, da se umakne vpliv strankarske politike iz postopka imenovanja sodnikov. Na neustreznost parlamentarnega imenovanja sodnikov z vidika načela delitve oblasti in neodvisnosti sodstva stroka opozarja vse od sprejema ustave, na to pa nas opozarjajo tudi mednarodne institucije, je dejala. Po njenih besedah se bo vlada v nadaljevanju postopka podrobneje opredelila tudi do posameznih vsebinskih elementov predlaganih sprememb.

Tudi v sodnem svetu in Slovenskem sodniškem društvu podpirajo spremembe ustave, po katerih bi imenovanje sodnikov umaknili iz državnega zbora, in nasprotujejo politizaciji postopkov imenovanj sodnikov. Niso pa za uvajanje preizkusnega mandata sodnikov začetnikov, sta povedala predsednika sveta in društva, Vladimir Horvat in Vesna Bergant Rakočević.

SDS-ova kritika predlagane spremembe ustave

V razpravi so poslanci opozicijskega SDS-a izrekli številne kritike na račun predlagane spremembe ustave. Za poslanca SDS-a Janeza Janšo brez neodvisnega sodstva ni demokracije in obratno. Med drugim je spomnil na zakonodajo iz leta 1994, kjer po njegovih navedbah piše, da se sodnikom iz prejšnjega režima, ki so kršili človekove pravice, ne podeli mandata. Kršitelji človekovih pravic so bili kljub temu imenovani, sodni svet teh kršitev ni videl, je poudaril.

Trditev, da imamo neodvisno sodstvo, je po njegovem mnenju smešna. Janša je navedel primere, kot je odlikovanje vrhovnega sodnika Branka Masleše kljub "vprašljivi diplomi", in predlaganje kandidatov brez dneva sodne prakse. S tem predlogom bo sodni svet po njegovem mnenju dobil še več pristojnosti, zato v stranki absolutno ne podpirajo te rešitve, je zaključil.

Poslanec Gibanja Svoboda Dean Premik mu je odgovoril, da je po osamosvojitvi govoriti o lustraciji preseženo. Tudi navedeni primeri niso povezani s spremembo ustave, o kateri danes govorimo. "Gre za usklajevanje naše ustave tudi z demokratičnimi standardi drugih držav," je dejal.

Horvat (NSi) se je zavzel za nadaljevanje postopka, pričakuje pa, da bo strokovna skupina pripravila nekaj variantnih predlogov, ki bodo vključevali tudi spremenjeno sestavo sodnega sveta.