Vodja poslanske skupine SDS-a Jože Tanko je ob tem napovedal tudi vložitev zahteve za presojo ustavnosti odloka za razpis referenduma. 4. maj, s katerim se bo končal praznični čas, krši možnosti volivk in volivcev za odločanje, jim onemogoča primerno seznanitev z referendumsko materijo, zaradi negospodarnosti pa bo proračun stal dodatna dva milijona evrov, je dejal Tanko.

Za ločenost dneva referenduma od dneva evropskih volitev se je na izredni seji znova zavzel minister za kulturo Uroš Grilc, ki je poudaril, da bi bila v nasprotnem primeru vsebina referenduma "kvečjemu podnapis za predvolilne slogane, za vsak slučaj, če so ljudje morda že siti političnih obljub".

Pobudnikom referenduma o arhivski noveli pa je očital, da ne razumejo najbolje razlike med predvolilno politično agitacijo na eni strani in pa argumentirano razpravo o tem, ali so neke zakonske rešitve ustrezne ali ne.

Koalicija podpira 4. maj
Koalicijske poslanske skupine PS, SD, DL in DeSUS so napovedale, da bodo podprle predlog odloka o razpisu referenduma, ki kot dan glasovanja določa nedeljo, 4. maja. V tem primeru bi kot dan razpisa referenduma, s katerim začnejo teči roki za opravila, obveljal 3. april.

Poslanka SDS-a Eva Irgl je ob tem dejala, da je nastala nenavadna situacija, saj bodo dan referenduma o arhivski noveli določili njegovi nasprotniki. Po njenem mnenju bi sočasna izvedba referenduma in evropskih volitev 25. maja zagotovila največjo udeležbo in hkrati najmanjše stroške. Predlagani 4. maj pa naj bi bil v popolnem nasprotju z gospodarnim in preudarnim ravnanjem DZ-ja.

Irglova je sicer prepričana, da v primeru arhivske novele ni šlo za strokovno odločitev, ampak za politično odločitev z namenom, da se raziskovalcem onemogoči delo, zlasti v povezavi z delovanjem nekdanje Službe državne varnosti. Kot je dodala, leve politične stranke z arhivsko novelo na zelo zvit način zapirajo arhive.

Sočasno izvedbo referenduma in evropskih volitev so podprli tudi v poslanski skupini SLS-a, v NSi-ju pa niso predstavili svojega stališča.

SDS zbral več kot 46.000 podpisov
Opozicijska stranka SDS je zahtevo za razpis referenduma, podprto z več kot 46.000 podpisi volivcev, vložila pri DZ-ju v torek. Prvopodpisana pod referendumsko zahtevo, poslanka SDS-a Eva Irgl, je kot dan glasovanja predlagala 25. maj, ko bodo evropske volitve. Predlog je utemeljila z nižjimi stroški izvedbe referenduma.

Na pristojnem odboru kot datum referenduma potrdili 4. maj
Koalicijski del pristojnega parlamentarnega odbora za kulturo se s predlogom ni strinjal in je podprl stališče ministra za kulturo Uroša Grilca, naj poslanci referenduma ne povezujejo z evropskimi volitvami in s tem razvrednotijo pomembne teme o arhivih. Predlog odloka o razpisu referenduma o arhivski noveli, ki ga je sprejel odbor, tako za datum glasovanja določa 4. maj.

Po mnenju Irglove veliko zbranih podpisov potrjuje dobro zavedanje ljudi, kako pomembno je, da arhivi ostanejo odprti. Grilc odgovarja, da novela, ki jo je DZ sprejel 28. januarja, v ničemer ne zapira arhivov, temveč se le pregledno in s širokim soglasjem stroke odziva na neustrezne rešitve aktualnega zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih.

V predlogu odloka o razpisu je določeno tudi referendumsko vprašanje, na katero bodo odgovorili volivci. Glasi se: Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA-A), ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 28. januarja 2014?

Lani so poslanci spremenili ustavo tako, da zdaj del, ki govori o referendumu, določa: "Zakon je na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev." Z drugimi besedami: proti zakonu mora, da bo referendum veljaven, glasovati 20 odstotkov od približno 1,7 milijona volilnih upravičencev, torej 340.000 ljudi.