Med upokojenci, ki so danes na račune dobili nižjo pokojnino, je največ - 8.000 - takih, ki so del delovne dobe pridobili v nekdanjem SFRJ-ju, 7.500 je borcev, skoraj 4.000 je nekdanjih beguncev in internirancev ter 2.700 nekdanjih vojaških zavarovancev.
Nižje pokojnine bo prejelo tudi okoli 1.600 nekdanjih zaposlenih v organih za notranje zadeve in zavodih za prestajanje kazni ter 1.300 upravičencev, ki se jim je pri pokojnini upoštevala dejavna vojaška služba v takratni jugoslovanski armadi. Nižjo pokojnino je dobilo tudi 240 upravičencev do izjemnih pokojnin.

Znižanje pokojnin je odvisno od razredov po zakonu za uravnoteženje javnih financ, kar pomeni, da so pokojnine do 777,5 evra nižje za največ 100 evrov, pokojnine do 933 evrov za največ 150 evrov, pokojnine do 1.088,5 evra za največ 200 evrov, pokojnine do 1.244 evrov za največ 250 evrov, pokojnine do 1.450 evrov za največ 300 evrov, tiste, ki so bile do zdaj višje od tega zneska, pa bodo nižje za največ 350 evrov.
Višina pokojnin pa ostaja nespremenjena za pripadnike teritorialne obrambe in policiste, ki so med osamosvojitveno vojno opravljali dolžnosti pri obrambi države, žrtve dachavskega procesa ter za delavce pri proizvodnji in predelavi azbesta.

Kljub temu pa se je tudi pri teh kategorijah zapletlo, saj je zveza veteranov Sever opozorila, da je Zpiz nezakonito posegel tudi v pokojnine veteranov vojne za Slovenijo. Zpiz sicer pojasnjuje, da so obvestila za znižanje poslali tistim, ki pokojnine iz državnega proračuna prejemajo tudi na podlagi drugih predpisov.

Veliko klicev, nič izgredov
Na Zpizu so sicer pričakovali, da bodo številni upokojenci zaradi znižanja na izpostavah Zpiza iskali pojasnila, zato so v te službe namestili dodatne varnostnike in receptorje za usmerjanje ljudi, da ne bi bilo "motenj v delovnem procesu". Ti so bili večinoma odveč, saj so upokojenci pojasnila poiskali večinoma po telefonu, varnostnih izgredov pa ni bilo, so pojasnili z Zavoda.

Prihajajo nižje junijske plače
Manj bodo dobili tudi javni uslužbenci, ki se jim plače znižujejo za osem odstotkov, kar pa bo pri nekaterih ublažila odprava plačnih nesorazmerij. Osnovna plača javnega uslužbenca, ki je januarja lani znašala dobrih 766 evrov, bo nižja za okoli 61 evrov. Osnovna plača v 30. plačnem razredu, ki je znašala 1.492 evrov, bo nižja za 119 evrov, v najvišjem plačnem razredu pa se bodo plače s 5.890 evrov znižale za 471 evrov.

Približno 30 odstotkom zaposlenih na področju vzgoje in izobraževanja se bo plača znižala za osem odstotkov, ker so bili ob prehodu na nov plačni sistem že uvrščeni v končne plačne razrede. Pri njih se torej ne bodo odpravljala plačna nesorazmerja.

Približno 13 odstotkom zaposlenih na področju vzgoje in izobraževanja se bo plača znižala za šest odstotkov, ker se jim odpravlja nesorazmerje, ki predstavlja polovico plačnega razreda. Za šest odstotkov se bo plača znižala tudi približno 12 odstotkom zaposlenih z uradniškimi nazivi v državni upravi, v upravah lokalnih skupnosti in v drugih državnih organih ter 11 odstotkom zaposlenih v javnih agencijah, javnih skladih, drugih javnih zavodih in javnih gospodarskih zavodih ter pri drugih uporabnikih proračuna.

Za štiri odstotke se bo plača znižala približno 39 odstotkom zaposlenih z uradniškimi nazivi v državni upravi in v upravah lokalnih skupnosti ter v drugih državnih organih. Pri njih bo odpravljeno nesorazmerje za en plačni razred.

Približno 16 odstotkom zaposlenih na področju vzgoje in izobraževanja se bo plača znižala za dva odstotka, odpravlja se jim nesorazmerje, vredno 1,5 plačnega razreda. Plača pa se ne bo znižala 86 odstotkom zaposlenih na področju zdravstva, približno 81 odstotkom zaposlenih na področju socialnega varstva in 70 odstotkom zaposlenih na področju znanosti, so še pojasnili na ministrstvu za pravosodje in javno upravo.

Vizjak: Posega se v nadpovprečne pokojnine
Minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak je ob robu seje Ekonomsko-socialnega sveta pojasnil, da država posega le v tisti del nadpovprečnih pokojnin, višjih od 622 evrov, ki se izplačuje iz državnega proračuna in ki ni povezan s plačanimi prispevki v pokojninsko blagajno. Progresivno se znižuje tisti del pokojnine, ki ima osnovo v proračunu, je pojasnil.

Na ZPIZ-u se je po njegovih besedah pojavilo nekaj napak, saj je zavod pokojnine znižal tudi nekaterim prejemnikom pokojnin Teritorialne obrambe in drugim, ki so iz znižanja izvzeti. Napake bodo odpravili, je napovedal.

Za socialno politiko skoraj 40 odstotkov proračuna
Pojasnil je tudi, da je za ukrepe socialne politike v državi namenjenih okoli 30 odstotkov prihodkov državnega proračuna. Če bi k temu dodali še del proračuna, ki gre v pokojninsko blagajno za pokrivanje delov pokojnin iz obveznosti državnega proračuna, bi prišli že do približno 40 odstotkov. "Ob takšnem deležu denarja, ki gre za te oblike socialne države, ki se izplačujejo tako na lokalni kot državni ravni, težko govorimo, da Slovenija ni socialna država," je dejal minister.

Vizjak: Boli.
Priznal pa je tudi, da mu kot ministru za delo v tem mandatu ni prijetno, ko država posega v pravice ljudi, vendar verjame, da če želimo tej državi dobro na srednji in dolgi rok, moramo konsolidirati javne finance in omejiti odhodke iz državnega proračuna. "In to boli. Kadar to delamo na račun pravic ljudi, to boli," je dejal minister.