V pogodbi za opravljanje javne službe za leto 2020, ki sta jo podpisala nekdanja direktorica Urada vlade za komuniciranje (Ukom) Kristina Plavšak Krajnc in sedanji direktor Slovenske tiskovne agencije (STA) Bojan Veselinovič, je navedeno, da je Ukom "predstavnik ustanovitelja". "Veselinovič se je s tem dejstvom strinjal, ko je s strani Ukoma prejemal denar, ni pa se s tem dejstvom strinjal, ko bi moral Ukomu izročiti finančno dokumentacijo," so v sporočilu za javnost zapisali na vladnem uradu za komuniciranje.

Na Ukomu trdijo, da so z zadnjim plačilom 27. januarja izpolnili vse obveznosti do STA-ja, s tem pa se je po njihovih navedbah kakršno koli pogodbeno razmerje končalo. "Zato se zdi skoraj neverjetna situacija, da je Veselinovič za dejavnosti, ki jih je opravljal v januarju, poslal račun v višini 169 tisoč evrov na Ukom. Ukom seveda nima nobene pravne osnove, na podlagi katere bi lahko plačeval račune, ki mu jih pošiljajo podjetja, s katerimi nima urejenega pogodbenega razmerja," so zapisali na Ukomu in dodali, da so zato plačilo računa zavrnili. Sedmi protikoronski zakon, ki je bil sprejet konec lanskega leta, sicer določa, da se STA-ju ne glede na to, ali je z ustanoviteljem sklenil pogodbo, iz državnega proračuna za leto 2021 za opravljanje javne službe zagotovijo sredstva v skladu s sprejetim poslovnim načrtom STA-ja.

V Ukomu so v javnem pismu dodali, da bodo v primeru, "če se bo izkazalo, da si je direktor STA-ja Bojan Veselinovič premislil in Ukom priznava kot 'predstavnika ustanovitelja'", pripravili novo pogodbo, na podlagi katere bo mogoče v skladu s slovensko zakonodajo izvesti financiranje STA-ja. "Žal do danes direktor Veselinovič ni izrazil nobenega interesa, da bi se ta pogodba sklenila," so zapisali. Na STA-ju so ob tem izpostavili, da je bil prav podpis pogodbe, v kateri je Ukom opredeljen kot predstavnik ustanovitelja, razlog, da je Ukom kazensko ovadil Plavšak Kranjčevo in Veselinoviča. Kot so v Ukomu pojasnili 14. decembra, je Plavšak Kranjčeva podpisala pogodbo v imenu Ukoma kot predstavnika ustanovitelja družbe STA, za kar pa Ukom in posledično zakoniti zastopnik ni imel pooblastila. Veselinovič pa jo je podpisal, vedoč, da jo sklepa z organom, ki nima pooblastila za zastopanje ustanovitelja STA-ja.

Brez popustov za vladno administracijo

Ob tem so na Ukomu zapisali, da so ves ta čas potekali dogovori za sklenitev tržne pogodbe. Na STA-ju so prošnjo za posredovanje cenika njihovih tržnih storitev naslovili 4. januarja, prejeli pa so ga 1. februarja. Ker naj cenik ne bi bil popoln, so direktorja STA-ja prosili, naj ga dopolni, kar je tudi storil. Ko so na Ukomu pridobili celoten cenik, so o tem obvestil potencialne uporabnike tržnih storitev STA-ja v okviru vladne administracije, zbran interes pa je STA prejel 12. februarja.

Ob tem so se na Ukomu obregnili ob očitke s strani direktorja STA-ja, ki je dopis označil kot še en poskus zavlačevanja in podaljševanja obdobja, v katerem uporabnikom na vladni strani vse od začetka tega leta omogočajo brezplačen dostop do vsebin. "V pričakovanju, da bo prišlo do dogovora o obliki sodelovanja v prihodnje, za kar smo si nenehno prizadevali, a od vas nismo prejeli nikakršnega odgovora glede naših pobud," je ob tem zapisal direktor STA-ja.

Na Ukomu priznavajo, da je direktor Veselinovič res poslal ponudbo, a dodajajo, da se je v nasprotju s preteklimi leti, ko je vladni administraciji priznaval občutne popuste (približno 60 odstotkov), tokrat odločil, da teh popustov ni. "Posledično pa bo morala vlada stvari dodatno racionalizirati," so zapisali na Ukomu.

Na Ukomu so opozorili tudi, da direktor STA-ja še vedno ni poslal zahtevanih dokumentov, ki bi jih moral v skladu s podpisanimi obveznostmi iz pogodbe. V februarju je sicer na Ukom prišel dopis novinarjev STA-ja, da so njihove plače ostale enake, kot so bile pred prihodom Bojana Veselinoviča leta 2009, in sicer med 1200 in 1300 evri. Hkrati pa so navedli, je v javnost prišel podatek, da Veselinovič posamezne honorarne sodelavce plačuje po pet evrov na prispevek. Ob tem so dodali, da tega niso mogli preveriti, ker direktor ni posredoval zahtevane dokumentacije.

"Ob dejstvu, da STA za direktorja Bojana Veselinoviča plačuje okoli 8000 evrov na mesec, je tovrstno plačevanje novinarjev, če so podatki točni, nesprejemljivo in tudi zavržno," menijo v Ukomu. Veselinovič je sicer v preteklosti zavrnil navedbe o takšni višini njegove plače. Kot je denimo pojasnil decembra, je bila njegova plača za oktober 3.552,27 evra neto. Sicer pa so podatki o znesku izplačila direktorju, kar predstavlja bruto bruto, vsakič objavljeni v letnem poročilu STA-ja.

Plačilo zavrnjeno že v oktobru in novembru

Ukom je sicer že lani zavrnil plačilo nadomestila za opravljanje javne službe STA-ja za oktober in november, prav tako je za ta dva meseca zavrnil plačilo računov za opravljene storitve STA-ja za potrebe vladne administracije. Za to se je Ukom lani odločil po tistem, ko od STA-ja ni dobil vseh zahtevanih podatkov in dokumentacije. Na STA-ju so mu jo namreč odrekli, saj so ocenili, da je z nekaterimi zahtevami posegel v uredniško avtonomijo, do nekaterih dokumentacij pa lahko po zakonu o gospodarskih družbah dostopa le vlada kot edina družbenica.

Po tistem, ko je sedmi protikoronski zakon naložil plačilo zapadlih obveznosti in določil financiranje STA-ja iz državnega proračuna, če pogodba med STA-jem in Ukomom ne bo sklenjena, pa se je Ukom obrnil na Evropsko komisijo po mnenje, ali je takšno financiranje STA-ja skladno s pravili EU-ja o konkurenci, zlasti s pravili o podeljevanju državnih pomoči. Evropski komisarki za konkurenco ter za vrednote in preglednost sta na to sporočili, da so slovenske oblasti same pristojne za preverjanje pravil in izvrševanje državne pomoči STA-ju brez odobritve Evropske komisije, kar počnejo že skoraj deset let. Po tem mnenju je vlada 14. januarja začasno odobrila izplačilo STA-ju v okviru določb sedmega protikoronskega zakona.

Veselinovič: Finančno izžemanje in netenje notranjih nemirov

Po objavi Ukomovega sporočila za javnost se je odzval tudi direktor STA-ja Bojan Veselinovič, ki je zavrnitev zahtevka za plačilo opravljene javne službe v januarju označil za začetek "nove ofenzive napadov" na osrednjo tiskovno agencijo s strani direktorja Ukoma Uroša Urbanije. "Z ene strani ga ob sklicevanju na anonimna elektronska sporočila skrbi raven plač, ki na STA-ju res niso visoke, z druge strani pa vnovič ne namerava plačati opravljenega dela agencijskih novinarjev. In za povrh ponavlja netočen podatek o plači direktorja, ki je bil že javno demantiran," je zapisal direktor STA-ja.

"Naravnost srhljivo je pretvarjanje in sprenevedanje, da ni pravne osnove za plačilo opravljene javne službe," je opozoril Veselinovič in ob tem spomnil na določilo iz sedmega protikoronskega svežnja. "V skladu s tem zakonskim določilom smo po napotkih ministrstva za finance mesečni zahtevek za januar poslali Ukomu," je zapisal Veselinovič in pojasnil, da znesek, ki ga navaja Ukom, predstavlja eno dvanajstino letnega nadomestila v letošnjem poslovnem načrtu, ki ga je sprejel nadzorni svet STA-ja in je bil poslan na vlado.

"Pri tem ne uhajamo v to, ali je Ukom predstavnik ustanovitelja ali ne. Za takšno pooblastilo mora poskrbeti vlada. Spomnimo pa, da se je lani decembra prav prek dokumenta Ukoma, pridobljenega po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, izkazalo, da ne obstaja pravni akt vlade, s katerim bi ta pooblastila Ukom, da nastopa v njenem imenu v vlogi družbenika v razmerju do STA-ja," je dejal direktor STA-ja in vnovič poudaril, da so vse zahtevane listine vedno na voljo, tako vladi kot vsem nadzornim organom.

Ukomov povzetek dogovarjanja o tržni pogodbi je po Veselinovičevih navedbah poln izpuščenih dejstev in neresnic. "Potvorb za zdaj ne bomo komentirali javno, saj gre za naš poslovni odnos z naročnikom. Dejstvo pa je, da je direktor Ukoma z zavlačevanjem in namernim zavajanjem razdrl dolgoletno partnersko sodelovanje, za katerega smo si na STA-ju nenehno prizadevali. Prav zato že drugi mesec zapored omogočamo uporabnikom v vladni administraciji dostop do naših storitev, pa čeprav še ni prišlo do podpisa pogodbe za letos, saj na dogovor še vedno računamo," je dodal.

Skupni imenovalec vsega napisanega je po mnenju Veselinoviča finančno izžemanje tiskovne agencije, netenje notranjih nemirov in obračunavanje z njenimi sodelavci v javnosti. "Tega pa odgovorni lastnik ne počne," je še zapisal.