Delež brezposelnih tridesetletnikov se je od leta 2008 do danes potrojil. Ukrepi aktivne politike jim niso namenjeni, saj gre večina državnega denarja za mlajše od 30 let ali starejše od 50 let. In tisti vmesni bodo plačali najvišjo ceno gospodarske krize - na trg dela so namreč prišli v času največje krize in sorazmerno pozno.

"Velik del populacije se je vključil v terciarno izobraževanje in koristil ugodnosti študentskega dela, tudi podaljševal študij, delodajalci pa dajejo običajno prednost mlajšim in svežim diplomantom," pravi profesor mariborske filozofske fakultete Miran Lavrič.

Nekoliko starejši bodo manj zanimivi. Predvsem zato, ker imajo za seboj ali zaposlitve prek študentskega servisa, zaposlitve v obliki prekernega dela ali pa so bili dalj časa prijavljeni na zavodu za zaposlovanje. "Pravzaprav veliko delodajalcev išče ljudi z določenimi izkušnjami oziroma vedno bolj želijo specifične izkušnje, ker je trend v samih podjetjih, da je treba narediti več za manj," pojasnjuje predstavnica podjetja Manpower Romana Šercelj.

Mogoča rešitev?
In mogoča rešitev za zdajšnjo populacijo 30-letnikov? Na kratki rok se bo treba prilagoditi, mogoče poiskati zaposlitev zunaj svojega poklica, na dolgi rok pa z družbenim udejstvovanjem skušati spremeniti sistem, predlaga profesor Lavrič.