Iz dopisa generalnega direktorja RTV SLO Andreja Graha Whatmougha izhaja, da se je Radiotelevizija Slovenija (RTV SLO) za tak korak odločila, ker sta k Naši deželi prestopila Branko Simonovič in Ivan Hršak, ki sta trenutno poslanca poslanske skupine DeSUS-a ter ki sta na prejšnjih parlamentarnih volitvah kandidirala na isti listi kot Aleksandra Pivec "in drugi člani, ki so iz stranke DeSUS prestopili v stranko Naša dežela". Članica Naše dežele je tudi Mateja Udovč, izvoljena na listi SMC-ja.

Vodstvo se sklicuje na primer stranke ZaAB leta 2014

V vodstvu RTV Slovenija tako pravijo, da so tudi na podlagi dozdajšnje prakse pri izvajanju 12. člena zakona o RTV Slovenija, ki opredeljuje parlamentarne in neparlamentarne stranke, ugotovili, da je Naša dežela izkazala izpolnjevanje pogojev za priznanje statusa parlamentarne stranke, "in sicer na podlagi nasledstva kot del stranke DeSUS". Zato bo v predvolilnih soočenjih na javni televiziji obravnavana kot parlamentarna stranka.

Navedli so tudi, da je bil v predvolilnem času leta 2014 stranki Zavezništvo Alenke Bratušek priznan status parlamentarne stranke, in sicer kot naslednice dela Pozitivne Slovenije, čeprav je stranka Pozitivna Slovenija obstajala še naprej. Po njihovih navedbah so to identične okoliščine in je z vidika preprečevanja diskriminacije "nujno, da enake okoliščine obravnavamo enako".

Pravna služba RTV SLO drugačnega mnenja

Pravna služba RTV Slovenija je prejšnji teden podala mnenje, da "stranke Naša dežela ni mogoče šteti za parlamentarno stranko". Prav tako so zavrnili podobno zahtevo Gibanja Svoboda Roberta Goloba, ki se sklicuje na trenutna nepovezana poslanca Janjo Sluga in Jurija Lepa. Po ugotovitvah pravne službe pogoje za status parlamentarne stranke izpolnjuje le gibanje Povežimo Slovenijo, ki ima v svojih vrstah stranko Konkretno. Ta je pravna naslednica stranke SMC in ima v parlamentu poslansko skupino štirih poslancev, hkrati pa je v gibanje vključena tudi stranka SLS, ki ima v Evropskem parlamentu poslanca Franca Bogoviča.

V DeSUS-u ogorčeni

Oglasili so se v stranki DeSUS, v kateri odločno protestirajo proti ravnanjem Aleksandre Pivec. Razglašanje Naše dežele za pravno naslednico stranke DeSUS so označili za nedopustno ravnanje, hkrati se sprašujejo, od kod nekdanji predsednici DeSUS-a pravica, da si prilašča nasledstvo stranke, "saj je s svojimi dvomljivimi ravnanji naredila veliko škode ugledu v javnosti". Poleg tega ji očitajo, da je izvedla napad na strankino članstvo, manipuliranje z dejstvi in tudi "pritisk na RTV SLO s konstrukcijo dejstev, ki ne morejo vzdržati strokovne pravne razlage".

Predsednik DeSUS-a Ljubo Jasnič meni, da vse kaže na to, da je bila odločitev vodstva RTV Slovenija politično motivirana. Presenečen je tudi nad tem, da je vodstvo "povozilo" mnenje lastne pravne službe.

"Gre za čisti napad na ugled in na dobro ime DeSUS-a," je dodal Jasnič. Po njegovem mnenju namreč o pravnem nasledstvu DeSUS-a v Naši deželi ne morejo govoriti, saj DeSUS ni deljiva stranka. "Nihče ne more biti njen naslednik, dokler ta stranka DeSUS obstaja v vseh pravnih aktih," je poudaril. Po Jasničevih besedah bodo uporabili vsa pravna sredstva, da zaščitijo dobro ime DeSUS-a in da "oblatimo imena tistih, ki hočejo ta DeSUS izkoristiti".

Stranka ZaAB je leta 2014 imela svojo poslansko skupino

Tudi v Stranki Alenke Bratušek, ki je pravna naslednica Zavezništva Alenke Bratušek, trdijo, da primer Naše dežele nima "identičnih okoliščin" z njihovim položajem leta 2014. "Zavezništvo Alenke Bratušek je nastalo po razpadu stranke Pozitivna Slovenija, ko so se poslanci te stranke razdelili na dva praktično enaka dela. Iz enega dela stranke je nato nastalo Zavezništvo, ki je ustanovilo svojo poslansko skupino. Gre za situacijo, predvideno v 2. odstavku 31. člena Poslovnika Državnega zbora RS. Poslovnik hkrati določa, da se lahko nova poslanska skupina ustanovi, če šteje najmanj tri člane," je pojasnila vodja poslanske skupine SAB-a Maša Kociper. Poslansko skupino ZaAB je tedaj sestavljalo 10 poslancev in prav lastna poslanska skupina jim je omogočila, da delo nadaljujejo kot parlamentarna stranka, je dodala.

Gibanje Svoboda: Obravnava kaže na podrejanje interesom politične opcije

V Gibanju Svoboda Roberta Goloba ob tem opozarjajo na enakovredno zastopanost strank. Njihovo zahtevo so namreč na RTV Slovenija zavrnili in jih ne štejejo kot parlamentarno stranko. Napovedujejo, da se bodo na zavrnitev pritožbe ustrezno odzvali, od RTV SLO pa pričakujejo, da začne "uresničevati svoje temeljno poslanstvo". Menijo, da se s takšnimi odločitvami kaže podrejanje interesom politične opcije, ki sama izbira, s kom se bo soočala.

"Pri volitvah ni prostora za diskriminacijo"

Pravnica Nataša Pirc Musar pravi, da je razlaga, da gre v primeru Naše dežele za pravno nasledstvo, "pravnika nevredna argumentacija". Pravno nasledstvo v pravu pomeni, da nekdo nasledi pravno entiteto, ki je ukinjena, ki je ni več, pravni naslednik pa prevzame obveznosti, pravice, dolžnosti, vse, je pojasnila Pirc Musar. "To v tem primeru ni, Aleksandra Pivec je izstopila iz stranke DeSUS in ustanovila svojo stranko," je pojasnila.

Glede na primer stranke Zavezništvo Alenke Bratušek iz leta 2014 pa Nataša Pirc Musar meni, da bi bilo torej treba upoštevati, kdo so trenutni poslanci, ki zastopajo barve novih strank. "In ta kriterij bi bil po mojem mnenju edini pravilen, kar pomeni, da parlamentarni stranki postaneta tako stranka Aleksandre Pivec kot stranka Roberta Goloba," meni.

Prepričana je namreč, da pri tako pomembnem dogodku, kot so volitve, ni mesta za diskriminacijo ter da je odločitev generalnega direktorja RTV Slovenija "izrazito politična in diskriminatorna".