Islamska skupnost v Sloveniji je bajramsko molitev pripravila v več mestih, osrednjo pa v športni dvorani na Kodeljevem v Ljubljani. Bajramska slovesnost se je začela ob 7.16, jutranja molitev oz. sabah namaz pa že prej, in sicer ob 6. uri.

Mufti Islamske skupnosti v Sloveniji Nedžad Grabus je v jutranji bajramski molitvi poudaril, da Islam v svojem imenu nosi močno sporočilo miru. "Naša vera ima smisel, če je mirna, duhovno zrela in povezovalna proti vsem oblikam ekstremnih in nasilnih dejanj," je dejal.

Vernikom je dejal, da je hadž srečanje ljudi različnih ras, barv kože, jezikov, gmotnega stanja in družbenega statusa ter da v sebi nosi močno sporočilo enakosti.

V nadaljevanju je spomnil na izkušnje prednikov, kjer so po drugi svetovni vojni v nekdanji Jugoslaviji na dolge zaporne kazni obsodili na desetine imamov. Kot največji greh v razumevanju vere je izpostavil lažno pričanje in lažno obtoževanje človeka za nekaj, česar ni storil.

Ob tem je poudaril, da muslimani živijo v svetu, v katerem se pogosto prepletajo različne informacije in dezinformacije o njihovi veri. "Vse to so kazalniki naše nezrelosti v razumevanju vere," je dejal in dodal, da kurban bajram simbolizira stopnjo človeške zrelosti, da je človeško življenje božji dar in nihče ga nima pravice namenoma vzeti.

Opozoril je, da mora, če nekdo namenoma ubije človeka, ven iz svoje vere. Zato so ideologije, ki zagovarjajo nasilje, po njegovem mnenju v popolnem nasprotju s smislom islamskega učenja.

Romanje v Meko
Po muslimanskem koledarju trenutno poteka mesec hadža oz. romanja v Meko. Hadž predstavlja vrhunec pokornosti Bogu. Muslimani ga vidijo kot priložnost za očiščenje duše in duhovno rast. Hadž je eden od petih stebrov muslimanske vere. Koran predpisuje, da mora vsak polnoletni musliman, ki je fizično sposoben in si lahko privošči potovanje, vsaj enkrat v življenju opraviti romanje v Meko, rojstni kraj preroka Mohameda.

Eden od vrhuncev hadža, ki se ga letos iz Slovenije udeležuje 13 romarjev, je kurban bajram, ki se praznuje z obrednim kamenjanjem hudiča. S kurban bajramom se bo hadž tudi sklenil. Lani je konec muslimanskega romanja zaznamovala ena najhujših tragedij v zgodovini hadža. V prerivanju v množici, ki je opravljala obred kamenjanja hudiča v Mini, je po podatkih več držav umrlo skoraj 2.300 ljudi.

Kamenjanje letos brez izgredov
Danes se je v Mini ob kurbanskem bajramu na obrednem kamenjanju hudiča zbralo več kot 1,8 milijona romarjev. Eden od vrhuncev hadža je potekal v znamenju lanskoletne tragedije, ko je med prerivanjem množice umrlo okrog 2000 ljudi, zato so savdske oblasti letos precej zaostrile varnostne ukrepe.

Tako so v puščavsko dolino Mine, kjer bo tri dni potekalo kamenjanje, poslale več sto svojih pripadnikov policije, ki so usmerjali in nadzirali romarje. Nad samim prizoriščem pa je bilo nameščenih tudi več nadzornih kamer, ki so beležile dogajanje.

Poleg tega ob letošnjem praznovanju hadža zaradi sanitarnih in organizacijskih razlogov obredno žrtvovanje živali poteka daleč stran od romarjev in svetih krajev. Romarji pa so morali kupiti posebne kupone, s čimer so organizatorji olajšali razdeljevanje mesa.