V Odmevih je gostovala kandidatka za predsednico države Nataša Pirc Musar, vprašanja je postavljal voditelj Igor E. Bergant.

Predsedniško kandidaturo so sicer doslej napovedali še podpredsednica Gibanja Svoboda Marta Kos, psihoanalitičarka Nina Krajnik, nekdanji zunanji minister Anže Logar, glasbenik Gregor Bezenšek mlajši, župan Kočevja Vladimir Prebilič in zastopnik Antropozofskega društva Slovenije Leo Trojar.

Sorodna novica Pirc Musar: Vloga predsednice republike je takšna, ki mi je pisana na kožo

Vi ste prvi najavili kandidaturo. Verjetno pa se je gledalcem najbolj vtisnila vaša ocena, da vam je vloga predsednice republike pisana na kožo. V slovenski javnosti ste doslej opravljali že zelo veliko vlog. Bili ste novinarka na komercialni in naši televiziji, pa potem vodja službe za korporativno upravljanje finančne družbe Aktiva Group, direktorica centra za izobraževanje in informiranje vrhovnega sodišča, informacijska pooblaščenka, odvetnica. Vmes je bila še ta nenavadna epizoda, v kateri ste bili izvoljeni za generalno direktorico RTV Slovenija. Skratka, veliko vlog. Vam te niso bile pisane na kožo? Ali zato iščete nov izziv?
Ne. Vse so mi bile ljube. Nekako je vedno moj moto, da mora biti služba moj hobi. Če je tvoj hobi, to delaš rad. Sama se zjutraj nikoli ne zbudim s cmokom v grlu in si ne rečem, ah, v službo moram. Dokler je tako, vedno delam z veseljem, z vso energijo. Vse moje službe so bile do zdaj takšne. Zakaj sem pa to rekla? Zaradi tega, ker se zadnjih dvajset let ukvarjam s težavami ljudi, s temeljnimi človekovimi pravicami. Mar mi je, resnično, verjemite mi, mar mi je. Mar mi je bilo, mar mi bo. Verjamem, da je za medčloveško sobivanje nujno potrebno, da imamo vsi vsaj približno enake pravice, enake temeljne človekove pravice, naj bodo to starejši, mladi, delovno aktivni. Vse prevečkrat pa sem bila v teh letih, ko opazujem, kaj se dogaja v dnevni politiki, priča temu, kako zelo hitro lahko pade ta demokratični ustroj države, ko se vlada z odloki morda preveč avtoritarno. Zdi se mi, da na tem položaju res lahko s to svojo energijo, predvsem pa z znanjem, ki sem si ga v teh letih nabrala, marsikaj naredim.

Še ena izjava je bila zelo zanimiva: da ne želite, da vas podpre stranka Levica. To je morda nekoliko nenavadno, ker vas je pisno podprlo kar nekaj osebnosti, ki so blizu levičarstvu oziroma so svetovnonazorsko – kar ni nujno povezano s stranko – vendarle levičarji. Zakaj to?
To je bil neki čisto neformalen pogovor, morda malce iztrgan iz konteksta. Sama sem zagotovo privrženka tega, da bom vesela, če me bo podprla katera koli stranka z leve sredine in leve provenience. Stranka Levica je zame korektna stranka. So pa seveda določena stališča, s katerimi se ne morem strinjati, verjetno okoli vprašanj v povezavi z Natom. Socialne pravice, ki pa jih ta stranka zagovarja, so pa zagotovo tudi pravice, ki jih jaz lahko in tudi jih goreče zagovarjam. Skratka, nobeni podpori stranke se seveda ne bom odrekla.

Opredelili ste se kot liberalka. Številni se nekoliko čudijo, da sta z Marto Kos, kandidatko največje liberalne stranke pri nas, konkurentki. Sta pa soustanoviteljici združenja za povezovanje strokovnjakinj in promocijo znanja Ona ve. Sta druga za drugo vedeli, da imata obe ambiciji postati predsednica?
Ne. Na začetku, ko sva delali ta projekt res z vsem srcem in energijo, vam moram povedati, da sem neskončno uživala delati z njo. Postavili sva ga tako rekoč z ničle na to, kar je danes. Projekt Ona ve je projekt, na katerega sva nedvomno obe zelo ponosni. Seveda sva se pogovarjali o politiki. Mislim namreč, da je mnenje naju obeh takšno, da ni prav nič narobe, če iz tega bazena strokovnjakinj, ki so se včlanile v mrežo Ona ve, pridejo tudi kakšne strokovnjakinje v politiko. S tem ni pravzaprav čisto nič narobe. To je bilo pravzaprav tudi izvirno poslanstvo švicarskega modela She knows, kjer so ga švicarske dame naredile za to, da bi se jih več vključilo v politiko.

Rekli ste, da bo vaše gonilo delovanja kot predsednice, da ne boste tiho. Je to bilo mišljeno kot neke vrste kritika aktualnega predsednika?
Delno seveda da. Ampak tisti, ki me poznajo, in tisti, ki me poslušate že zadnjih dvajset let, veste, da se vedno oglašam ob družbenokritičnih dogodkih brez kakršnega koli oportunizma ali kalkuliranja. Velikokrat tudi na mojo škodo, ko sem jih dobila po prstih. Ampak to sem bila vedno pripravljena vzeti v zakup. Oglasila sem se takrat, ko se mi je to zdelo potrebno. Večkrat sem že tudi povedala, da se mi zdi, da se sedanji predsednik, gospod Borut Pahor, ki ga sicer neizmerno spoštujem, premalokrat oglaša. Da se je premalokrat oglasil ob tistih najbolj kritičnih trenutkih. Ampak navsezadnje vsak predsednik, vsak na nekem najvišjem položaju ima svoj način vodenja. Moj bo zagotovo drugačen, kot je bil, kot je še vedno, način vodenja gospoda Pahorja.

Video: Posnetek pogovora