Minister za zunanje zadeve Karl Erjavec je po zasedanju ministrov Nata dejal, da mora po reševanju gospodarske krize Slovenija zdaj nameniti pozornost varnostnim izzivom. Foto: BoBo
Minister za zunanje zadeve Karl Erjavec je po zasedanju ministrov Nata dejal, da mora po reševanju gospodarske krize Slovenija zdaj nameniti pozornost varnostnim izzivom. Foto: BoBo

Tako bo po mnenju Erjavca Slovenija morala Slovenija več pozornosti namenjati varnosti, ki "ni več samoumevna in ne smemo si delati iluzij, da živimo v varnem svetu". Zagotavljanje varnosti pa v Natu temelji na medsebojni solidarnosti. Zato mora Slovenija najprej izpolniti vse finančne zaveze do Nata, po mnenju Erjavca pa bo treba več sredstev nameniti tudi policiji in varnostnoobveščevalnim službam.

Glede na dogajanja v mednarodnem krogu je po mnenju Erjavca prišel čas, ko se bosta morali slovenska vlada in družba bolj kot s finančno krizo ukvarjati z varnostnimi izzivi. Tako je po mnenju Erjavca treba premisliti o proračunskih rezih, ki so bili izpeljani na področju varnosti, ko je bila mednarodna situacija drugačna.

Poleg krize v Ukrajini in Siriji, terorističnih groženj in migrantskih tokov Erjavec varnostni izziv vidi tudi v poslabšanju razmer v Afganistanu, katerih posledice bo občutila tudi Slovenija, saj velik del prebežnikov prihaja prav iz Afganistana. Med drugim so ministri podaljšali misijo za urjenje afganistanskih varnostnih sil. Slovenija bo še naprej v Afganistanu imela sedem vojakov.

Financiranje misije v Afganistanu
O finančni podpori projektu za obdobje 2018-2020 ministri še niso sprejeli sklepov. Slovenija zdaj prispeva pol milijona dolarjev letno, kolikšen pa bo njen prispevek v prihodnjem, pa še ni znano. Erjavec je ob tem dejal, da si mora Slovenija prizadevati za čimprejšnje plačilo zavez iz preteklosti.

Obenem pa je obrambni minister dejal, da ne želi "biti dramatičen". O varnostnih izzivih se bo Erjavec prihodnji teden pogovarjal s predsednikom vlade Mirom Cerarjem.

"Potrebujemo evropsko obveščevalno službo"
Sicer pa je Erjavec tudi meni, da bi bila nujno potrebna enotna evropska obveščevalna služba. Po njegovem mnenju bi napade v Parizu lahko pravočasno preprečili, če bi obstajalo bolj usklajeno delovanje med obveščevalnimi službami. Ideja je po njegovem mnenju izvedljiva, vprašanje pa je ali bi bile posamezne članice pripravljene deliti podatke in informacije.

Erjavec pričakuje podaljšanje sankcij
Erjavec pričakuje tudi, da bo EU podaljšal sankcije proti Rusiji glede na stopnjo implementacije mirovnega dogovora iz Minska. Do konca leta sporazum ne bo v celoti implementiran, saj med drugim predvideva tudi izvedbo lokalnih volitev v nekaterih delih Donecka in Luganska. EU bo o podaljšanju sankcij glasoval sredi decembra, pričakovati pa je njihovo podaljšanje za prihodnjih pol leta.