Katja Filipčič, ki je tudi noslika predmetov Kazensko pravo, Kriminologija, Pravo o prekrških in Mladoletniško kazensko pravo, je za MMC pojasnila, da po obstoječem kazenskem zakoniku sploh ni pravne podlage za obravnavo mladoletnikov. Novela pravosodnega ministra Aleša Zalarja sploh ne posega v koncept zakonika, saj ne spreminja določb, temveč le ureja obravnavanje mladoletnikov.

Zato se tudi ne strinja z mnenjem vrhovnega sodišča, ki je želelo nejasnost same novele odpraviti s svojim stališčem, saj njegova načelna mnenja sploh niso zavezujoča za druga sodišča.

V 1. in 4. členu je zapisano, da kazenski zakonik velja za polnoletne osebe, kako je potem lahko izdano načelno mnenje, da velja tudi za mladoletne?
Poleg tega pa 5. člen pravi: "Posebni kazenski zakoni določajo kazensko odgovornost mladoletnic oziroma mladoletnikov." Kje je potem sploh težava? Ali ti zakoni ne obstajajo?
Problem izvira iz dejstva, da posebni zakon za obravnavanje mladoletnih storilcev kaznivih dejanj ni bil sprejet skupaj s KZ-1. Takšne posebne zakone ima večina evropskih držav, ki pa so k temu vprašanju pristopale z izhodišča, da kazenski zakonik velja tudi za mladoletnike, razen če posebni zakon za mladoletnike ne določi drugače.

V splošnih delih zakonov je tako tudi praviloma zapisano v posebni določbi. KZ-1 je uporabil unikatno rešitev; iz 1. in 4. člena izhaja, da KZ-1 velja le za polnoletne (in ne tudi za mladoletne), posebni zakon za mladoletnike pa bo določil kazensko odgovornost mladoletnikov, kar pomeni, da bo lahko kot poseben in poznejši predpis tudi določil, da se KZ-1 (razen določb o kaznovanju) uporablja tudi za mladoletnike. Perspektiva je torej obrnjena.

In ker KZ-1 torej velja le za polnoletne (do ureditve v posebnem zakonu, ki pa ga še ni), je bilo treba urediti prehodno obdobje do sprejema posebnega zakona. Ne dvomim, da je imel zakonodajalec namen, da se do sprejema posebnega zakona poleg posebnih določb o kaznovanju mladoletnikov iz prejšnjega KZ uporablja KZ-1, vendar pa v kazenskem pravu za obravnavanje posameznikov zgolj namen zakonodajalca ne zadošča. Ta namen mora biti tudi jasno zapisan v zakonskih določbah. Te jasnosti pa v prehodni določbi, ki ureja obravnavanje mladoletnikov do sprejema posebnega zakona, ni.

Za razumevanje nejasnih (nedoločnih) norm se uporabijo razlagalna pravila (npr. jezikovna, logična, sistemska, namenska razlaga), s katerimi pa ni mogoče spreminjati samih določb ali urediti področja, ki ga zakonodajalec ni uredil – to lahko stori le zakonodajalec.

Po mojem mnenju vse navedene razlage ne morejo spregledati dejstva, da je KZ-1 prek 1. in 4. člena za naslovnike določil izključno polnoletne osebe in tega z nobeno razlago ni mogoče spremeniti. Upoštevati je namreč treba načelo zakonitosti kot temeljno načelo v kazenskem pravu in načelo jasnosti ter določnosti zakonskih določb (lex certa) kot posebej pomemben vidik načela zakonitosti.

Vrhovno sodišče je bilo drugačnega mnenja in je z različnimi metodami razlage sklepalo, da je že ob zdajšnjem besedilu KZ-1 mladoletnike mogoče obravnavati. Načelna pravna mnenja vrhovnega sodišča pa niso obvezujoča za druga sodišča, ampak le za samo vrhovno sodišče, ko odloča v podobnih primerih. S tem stališčem se zaradi povedanega ne strinjam; spoštovanje načela zakonitosti tega ne dopušča in v konkretnem primeru gre za t. i. pravno praznino.

Kako komentirate Zalarjevo novelo? Ali dovolj jasno razčisti neskladja oziroma ali je primerna?
Novela, ki jo bo obravnaval DZ, dopolnjuje zgolj prehodno določbo. Z ničemer ne posega v koncept KZ-1, saj ne spreminja nobene njegove določbe. Dopolnjuje le določbo, ki ureja obravnavanje mladoletnikov do sprejema posebnega zakona (z njegovim sprejemom ta določba tudi “ugasne”). Predlagana dopolnitev je po mojem mnenju takšna, da v celoti odpravlja nejasnosti glede obravnavanja mladoeltnikov oziroma zapolnjuje pravno praznino, ki je nastala. Od spremembe KZ-1 dalje bo torej pri obravnavanju mladoletnikov spoštovano načelo zakonitosti.

Kaj trenutno stanje (oziroma stanje po sprejemu Zalarjeve novele) pomeni za mladoletne prestopnike? Ali bodo torej za kazniva dejanja obravnavani enako kot polnoletni oziroma bodo imeli kakšne olajševalne okoliščine?
Po mojem mnenju do sprejema novele KZ-1 sploh ni pravne podlage za obravnavanje mladoletnikov; ne gre torej zgolj za nejasnost, ki jo je mogoče rešiti z razlago, ampak za pravno praznino. Vrhovno sodišče je v svojem mnenju zavzelo stališče, da pravna podlaga je, njeno nejasnost pa odpravilo s svojim stališčem. Po sprejemu novele bodo mladoletniki obravnavani na enak način kot pred KZ-1; njihovo obravnavanje se od polnoletnih torej razlikuje le v vrsti kazenskih sankcij, ki se jim izrekajo.

Kakšen je po vašem mnenju naslednji korak?
Najprej je potrebna novela KZ-1, potem pa je treba pristopiti k izdelavi posebnega zakona za mladoletnike, ki bo po zgledu sodobnih usmeritev uredil obravnavanje mladoletnikov tudi pri nas. Bistevnih posegov naš sistem sicer ne potrebuje, na kar kaže dejstvo, da v zadnjih letih mladoletniška kriminaliteta v Sloveniji ne narašča, celo rahlo upada.

Blaž Kosovel